Napoved slovenske gospodarske rasti za leto 2018 so pri OECD-ju popravili na pet odstotkov. Foto: RTV Slovenija
Napoved slovenske gospodarske rasti za leto 2018 so pri OECD-ju popravili na pet odstotkov. Foto: RTV Slovenija

Institut Jožef Stefan že več kot leto in pol koordinira projekt GOSTOP, v katerem sodeluje skupina strokovnjakov, ki slovenskim podjetjem pomaga pri preobrazbi njihovih tovarn v pametne.

V pametni tovarni vsi komunicirajo med seboj, pri čemer so človek, izdelki in proces proizvodnje povezani v celovit sistem. Prve pametne tovarne v pravem pomenu besede v Sloveniji pričakujemo čez 3 do 5 let, čeprav njihovi zametki že obstajajo.

Z izvajanjem projekta „Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti oz. GOSTOP'' so začeli 1. novembra leta 2016.

,,Pametna tovarna je lahko kot nek uglašen orkester. Vsak posameznik ima pri tem svojo nalogo, ki jo mora karseda najbolje opraviti, in če uspemo priti do harmonizirane integracije ljudi, izdelkov, procesov in poslovnosti pomeni, da smo ustvarili pametno tovarno. V to pa vstopajo pametni izdelki, ki imajo v sebi informacijo, kaj se naj z njimi naredi. Pri tem vstopajo v spremenljive sisteme in stroje, ki jih predelujejo v neko končno dodano vrednost.''

Takole koncept pametnih tovarn pojasni vodja projekta na Institutu Jožefa Stefana, dr. Igor Kovač. Na ta način naj bi bil čas od ideje do proizvodnje krajši za kar 50 %.

,,Namen našega projekta je, da tiste rezultate iz osnovnih bazičnih raziskav, ki smo jih izvedli bodisi doma bodisi smo dobili rezultate iz tujine, pripeljemo do nekega prototipa zaščitenega produkta, da je potem komercializacija s strani industrije veliko lažje izvedljiva.''

V času izvajanja programa GOSTOP, v katerem sodeluje 19 partnerjev - raziskovalne skupine iz 13 podjetij in šestih raziskovalnih agencij - so se v Sloveniji pojavili prvi zametki pametnih tovarn, zlasti v avtomobilski industriji.

Po besedah Kovača so identificirali štiri področja na katerih lahko Slovenija doseže pomembne preboje v bližnji prihodnosti: ,,Tehnologije vodenja, robotika, orodjarstvo in fotonika. Te smo prepozanli kot najmočnejše opolnomočitvene prepoznavne dejavnike, ki bodo Slovenijo lahko popeljali na zemljevid Evrope in sveta, in to v najkrajšem času.''

Med podjetji, ki so vključena v izvajanje programa GOSTOP, kaže najbolje Kolektorju, enemu največjih slovenskih podjetij v elektropredelovalni dejavnosti in hkrati enemu največjih koncernov na Slovenskem.

Poleg Instituta Jožef Stefan, ki je koordinator projekta, podjetja in agencije sodelujejo tudi z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za računalništvo in informatiko ter z mariborsko Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Sredstva za izvajanje GOSTOP-a znašajo nekaj več kot 9.397.000 evrov.

,,Ta program sofinancirata EU in Slovenija, prva 80%, slednja pa 20%. Mala podjetja prejmejo 80% oz. 60% sredstev, glede na to, ali delajo bolj na raziskovalnem ali na eksperimentalnem delu, srednja podjetja so sofinancirana s 75% oz. 50% deležem, in pa velika podjetja 65% oz. 40%.''

Eden od glavnih pogojev za lažjo preobrazbo podjetja v pametno tovarno je uradno registrirana razvojna skupina.

,,Vse mora biti okolju prijazno, vključeno mora biti krožno gospodarstvo. Seveda pa vključenost v mednarodne združbe poteka že sedaj. Razne iniciative, kot so Vanguard, Knowledge and innovation community v katero se vključujemo, tudi EFRA, ki na področju tovarn prihodnosti daje smernice.''

Koordinator projekta GOSTOP v Sloveniji, ki se v tej obliki zaključi 30. aprila leta 2020, Igor Kovač, ob tem doda, da se lahko pametni tovarni približa vsaka tovarna, ki je v dobri kondiciji, ima atraktiven izdelek ali tehnologijo in je pripravljena v to vložiti veliko časa, energije, kapitala in znanja.

Po napovedih strokovnjakov lahko pametne tovarne v pravem pomenu besede v Sloveniji pričakujemo čez 3 do 5 let.

Lidija Petković, Radio Slovenia International; Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope