S projektom si prizadevajo povečati ozaveščenost ljudi, predvsem o nevarnosti izpustov tujerodnih živali v naravo ter o biotski raznovrstnosti Vipavske doline. To je toliko bolj pomembno, ker je tudi človeštvo na dolgi rok odvisno od tega ali bomo sposobni v zadostni meri ohraniti ekosisteme, ki bodo sposobni za nas opravljati storitve, brez katerih ni dolgoročnega obstoja. Glede same ideje projekta VIPava vodja projekta Nastja Pajk iz Zavoda za ribištvo Slovenije izpostavlja »sama ideja je prišla nekako iz tega, da smo z monitoringom območja Natura 2000 ugotovilo, da so nekatere vrste in habitati v Vipavski dolini v slabem stanju oziroma se njihovo stanje slabša. Na Zavodu za ribištvo smo si zato želeli prispevati k izboljšanju habitatov pri vsaj nekaj vrstah, predvsem tistih, ki so vezane na vodo. Povezali smo se tudi z drugimi institucijami, ki se ukvarjajo še z drugimi skupinami živali in rastlin. Posledično smo prijavili projekt, ki zajema zelo raznolike ukrepe.«
Namen je bil torej ohraniti in pomagati izboljšati stanje ogroženih vrst in habitatov v Vipavski dolini, predvsem ciljnih vrst projekta. Posebej izpostavljene živalske vrste pa so po besedah Pajkove »želva močvirska sklednica, vidra, laška žaba, hribski urh, veliki pupek, črnočeli srakoper, hribski škrjanec, strašničin mravljiščar ter hrošč rogač. Pomemben del projekta pa je tudi ureditev tematsko učne poti ob reki Vipava, ki je pravkar v izgradnji. Sama pot bo opremljena z informativnimi tablami in mobilno aplikacijo, ki bo ozaveščala uporabnike poti o naravi, ki jih obdaja« je še dodaja Nastja Pajk, vodja projekta VIPava.
Dogajanje okoli projekta datira v leto 2017, ko so se pričela pripravljalna dela v pisarnah in kot je izpostavila Nastja Pajk »same aktivnosti v naravi so se začele v začetku leta 2018. Gre za niz neposrednih aktivnosti v naravi, tako smo nad Gojačami smo na 25ha velikem območju odstranili zarast na nekdanjih pašnikih. Na Ajdovskem polju smo zasadili nove rastline, pri kraju Brje smo uredili začetni del stranskega rokava Vipave in pa izkopali dve dodatni mlaki. Ves čas iz narave odstranjujemo tudi tujerodne vrste želve in tujerodne rastline. Na robu gozda Panovec smo prav tako odstranili lesno zarast in odstranjujemo prilagojeno košnjo močvirnih travnikov.«
Letos spomladi so pričeli tudi z izkopom stranskega rokava Vipave pri kraju Dolenje, poleti pa se bodo začela gradbena dela pri na štirih pregradah na samem zgornjem toku reke Vipave, ki jih bodo preoblikovali tako, da bodo prehodni za ribe. Veliko dela zahteva dobro sodelovanje, zato vodja projekta Nastja Pajk izpostavlja pomen sodelujočih »projekt izvaja sedem projektnih partnerjev, poleg Zavoda za ribištvo Slovenije, ki je vodilni partner, sodelujejo še Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic, Direkcija RS za vode in pa občine Miren-Kostanjevica, občina Ajdovščina in MO Nova Gorica.«
Projekt je vreden nekaj več kot 3.300.000 evrov, od tega Evropski sklad za regionalni razvoj financira 80%, Republika Slovenija pa 20%.
Glede na pojav epidemije, ki še zmeraj traja, vsi načrti niso bili izpolnjeni, a kot dodaja Nastja Pajk »čisto vse ni šlo po načrtih, že sama epidemija koronavirusa je vplivala na naše aktivnosti. Zavleklo se je tudi projektiranje gradbenih ukrepov, saj je bilo vse bolj zapleteno, kot sprva predvideno. Nekaj časa pa smo izgubili tudi pri pridobivanju soglasij za različne potrebne aktivnosti. Posledično smo se odločili projekt podaljšati saj vseh aktivnosti v prvo zastavljenem časovnem okvirju ne bodo mogli izvesti« je še izpostavila vodja projekta VIPava Nastja Pajk.
Projekt VIPava ciljno ohranja in varuje okolje ter spodbuja učinkovite uporabe virov, ki s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj pripomorejo k boljšemu stanje okolja in biotske raznovrstnosti. Projekt VIPava prav tako spodbuja ekosistemske storitve, vključno z omrežjem NATURA 2000 in zelenimi infrastrukturami.
Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si/Projekt Euranet Plus, boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
