V Mestni občini Kranj so konec lanskega leta zagnali nov projekt Električne mobilnosti. Na poti, da postane gorenjska prestolnica na tem področju povsem samozadostna, nameravajo v prihodnjih petnajstih letih postaviti tudi sončne elektrarne z lokalnimi hranilniki električne energije. S konkretnim preklapljanjem na 'zeleno' pa mestna občina Kranj uresničuje tudi zaveze lokalnega energetskega koncepta in zahteve Evropske unije.

Z e-mobilnostjo se v Mestni občini Kranj ukvarjajo zadnjih nekaj let. Prvi korak je bil nakup električnega minibusa leta 2017, ki že vozi po mestnem jedru. Zagon projekta E-mobilnost pa predstavlja konkretnejši korak pri uresničevanju trajnostnega poslanstva, k čemur so pristopili na inovativen način.

,,Z zunanjim izvajalcem smo začeli uresničevati načrt, ki za prihodnjih petnajst letih predvideva menjavo voznega parka z e-vozili skupaj s polnilnicami, javno mrežo električnih polnilnih postaj in nazadnje tudi postavitev sončnih elektrarn z lokalnimi hranilniki električne energije. Celoten sistem e-mobilnosti bo tudi digitaliziran in povezan preko pametne platforme, ki jo uvajamo, torej bo dosežene učinke možno spremljati v realnem času,'' pove župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

V občini imajo poleg šestnajstih zasebnih polnilnic trenutno tri javne polnilnice za električna vozila z dvajsetimi polnilnimi mesti. Prve korake so v okviru projekta naredili tudi s prevzemom dvanajstih električnih vozil.

Po besedah župana projekt temelji na treh stebrih: ,,Prvi steber predvideva zamenjavo vseh sto trideset vozil občinske uprave in javnih zavodov ter tudi javnega podjetja Komunale Kranj z električnimi vozili. V okviru drugega stebra bo koncesionar na petih lokacijah postavil petnajst javnih polnilnic oziroma trideset polnilnih mest. Tretji steber pa zajema postavitev treh sončnih elektrarn na strehah javnih zgradb, s proizvedeno energijo pa se bodo polnila električna vozila.''

Rakovec poudarja, da bo z električno mobilnostjo Kranj postal energetsko še bolj nevtralen, saj jim bo to omogočilo doseči številne pozitivne cilje: zmanjšati onesnaževanje zraka in hrupa ter s tem okolja in tako zagotoviti tudi boljše zdravje občank in občanov.

Trajnostna mobilnost je zagotovo v veliki meri odvisna tudi od javnosti, ne zgolj od finančne podpore odločevalcev, tako na lokalni, nacionalni kot evropski ravni. V Mestni občini Kranj se tega zelo dobro zavedajo, pojasni župan Matjaž Rakovec: ,,Javni zavodi in javna podjetja so bila brez pomislekov za, ko smo jim predstavili idejo o zamenjavi vozil na fosilna goriva z električnimi avtomobili. Zdaj jih že s pridom uporabljajo. Kar pa se samih občanov tiče, skupaj z njimi gradimo strategijo razvoja turizma, Metne občine Kranj, ki bo skladna s trajnostnimi načeli. Ravnokar smo pridobili tudi zlati znak za zeleno destinacijo (Green destination). To pomeni priznanje, da v kranjski občini trajnostno in zeleno delujemo na različnih področjih, ne le v turizmu.''

V Mestni občini Kranj, ki je v tekmi za naziv najboljše e-mobilnostne mestne občine v Sloveniji zasedla 2. mesto – v tesnem boju jo je za pičli dve točki premagala Ljubljana – si z aktivnostmi za večjo energetsko nevtralnost in z izpostavljanjem družbene note projektov, kot je E-mobilnost, prizadevajo pridobiti tudi naziv 'zero waste' občina.

,,Veliko delamo na tem segmentu, zasajamo nova drevesa, postavljamo novi največji park v mestu, sprejeli smo podroben prostorski načrt za kanjon Kokre, ki je znamenitost Kranja. Na OŠ Staneta Žagarja smo lani postavili tudi prvo šolsko zeleno streho. Končali smo prvo fazo energetskih sanacij javnih stavb, javne razsvetljave in vodnih izgub. Širimo kolesarske poti in povezave, saj želimo, da bi ljudje čim več uporabljali kolesa in javni prevoz ter čim manj osebnih avtomobilov,'' še doda župane Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Vsa komunikacijska in informacijska infrastruktura bo skladna s postavljenimi zahtevami v Strategiji digitalnega razvoja Pametnega mesta in skupnosti Kranj 2020–2023, in tako namenjena tudi uporabnikom.

Vrednost celotnega projekta bo znašala 5,1 milijona evrov. Prva faza poteka v obliki javno-zasebnega partnerstva, pri katerem je koncesionar pridobil nepovratna sredstva Ekosklada. V drugi in tretji fazi pa bodo zaprosili za evropska sredstva. Cilj je seveda počrpati čim več, še sporočajo iz kabineta župana Mestne občine Kranj.

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope