Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Index

Suggestions

No search results.


Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

MMC RTV 365 Radio Television mojRTV × Menu

Ars aktualno

371 epizod

Ars aktualno

371 epizod


Informativni prispevki iz področja kulture

11.02.2025

Nagrajenci filmskega festivala v Rotterdamu

V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Rllricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.


07.02.2025

Dve slovenski manjšinski koprodukciji v tekmovalnem programu filmskega festivala v Rotterdamu

Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.


01.01.2025

Davorin Mori: »Glasba zadnjih stotih let omogoča najširšo paleto barv, efektov in občutkov.«

Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.


30.01.2025

Maja Kojc: »Naš orkester je od vedno zelo fleksibilen in se na ta način približa mladi publiki.«

Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.


30.01.2025

Na Dunaju Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918

Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.


29.01.2025

Dirigent Tilen Draksler: »Vedno se lepo počutim s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.«

Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.


28.01.2025

Arsov glasbeni observatorij: »Video oddaje so bolj vabljive, omogočajo pa tudi dodatno globino.«

V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.


24.01.2025

Znane so nominacije za oskarje

V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.


24.01.2025

Tomaž Faganel z zlato plaketo za življenjsko delo

Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.


23.01.2025

Med nominiranimi za oskarje slovenska manjšinska koprodukcija

Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.


23.01.2025

Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili.

Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili, je sporočilo razstave Vesti, ki niso zbudile vesti. Z razstavo, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči odprli spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Novinar Ali Žerdin, je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo.


23.01.2025

Dan Hicks, avtor knjige Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija v Ljubljani

Minuli teden se je v sklopu cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani mudil Dan Hicks, profesor sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustos za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers. Na dveh dogodkih je predstavljal svojo knjigo Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v lanskem letu v prevodu Ive Jevtić izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Knjiga premišljuje o tem, zakaj bi se morali muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in z vračanji v preteklosti oplenjenih artefaktov stremeti k odpravi njenih posledic.


20.01.2025

V Chemnitzu v soboto otvoritvena slovesnost EPK

Poleg Nove Gorice in Gorice je evropska prestolnica kulture letos tudi nemški Chemnitz, do združitve Nemčij imenovan Mesto Karla Marxa. Chemnitz z 250 tisoč prebivalci se z okoliškimi občinami vzhodnonemške dežele Saške predstavlja s sloganom VIDETI SPREGLEDANO. Otvoritvenega dne v soboto se je udeležilo 80 tisoč obiskovalcev, med njimi naša dopisnica v Nemčiji Maja Derčar.


17.01.2025

Rojstni dan umetnosti 2025

Zveza EBU in njena skupina Ars Acustica na današnji dan tradicionalno prirejata mednaroden radijski dogodek »Rojstni dan umetnosti«. Namenjen je povezovanju umetniških radijskih programov, na ta praznik umetnosti, transmisije zvoka in domišljije si radii izmenjajo 20minutna zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radio Slovenija, ki letos sodeluje s kar dvema daljšima prispevkoma.


17.01.2025

Ob 250 obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice je nastal film NUK CCL

Novi dokumentarec režiserja Amirja Muratovića z naslovom NUK CCL je nastal ob 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Z režiserjem, ki je pred kratkim posnel tudi film o programu Ars, je Tesa Drev Juh posnela pogovor o njegovem novem filmu, ki je na razpolago tudi v spletnem arhivu RTV Slovenija.


17.01.2025

Pri 78 letih se je poslovil ameriški filmski umetnik David Lynch

Po boju s pljučnim emfizemom se je pri 78 letih poslovil eden največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov, David Lynch. Od njegovega osupljivega prvenca Eraserhead, do ene največjih filmskih mojstrovin tega stoletja Mulholland Drive je raziskoval povezavo med filmsko umetnostjo in sanjami, obenem pa je s serijo Twin Peaks sprožil iskro dobe prestižne televizije. Kratek pregled njegove ustvarjalnosti je za oddajo Gremo v kino pripravil Igor Harb. Bere Igor Velše.


17.01.2025

Alja Predan o 55. Tednu slovenske drame

V Prešernovem gledališču v Kranju so predstavili 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča. Selektorica Alja Predan je program zasnovala v treh sklopih: tekmovalni in spremljevalni program ter program za mlade. Tako rekoč vse izbrane uprizoritve obravnavajo ključna vprašanja, ki zadevajo naš čas in našo družbo. Selektorica je povedala, da je izvirna domača dramatika vse manj prisotna na slovenskih odrih in da jo vse bolj nadomeščajo transliterarne prakse. Poudarila je, da je polovica uprizoritev nastala v produkciji tako imenovanih nevladnih producentov, kjer so možnosti za delo bistveno slabše kot v javnih zavodih, in da se prodorno in zanesljivo uveljavlja prav najmlajša generacija gledališčnic in gledališčnikov. Tudi letos bodo izvedli kritiško delavnico, tokratna mentorica bo Elena Philipp, kritičarka nemškega portala nachtkritik. Teden slovenske drame se bo začel z Mednarodnim programom DoSEL – predstavitvijo predstav partnerskih gledališč projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija pa bodo iz Kranja izvedli radijski igri Tjaše Mislej Prva beseda je mama in Brine Jenček grem greš greva, ki sta bili prepoznani na lanskem natečaju za Grumovo nagrado in nagrado za mlado dramatičarko.


16.01.2025

Čez nekaj dni bi ameriška legenda filma, vizualni umetnik in glasbenik David Lynch praznoval 79. rojstni dan, a ga ni dočakal

Novico o smrti Davida Lyncha je njegova družila sporočila na omrežju Facebook. Lynch, ki ga med drugim poznamo po razvpiti seriji Twin Peaks, je sicer lani spregovoril o svoji kronični bolezni pljuč. Ko je avgusta javnosti razkril, da ima emfizem pljuč, je ob tem dodal, da je to pač cena za skoraj 70 let kajenja – vonj tobaka, prižiganje cigarete, vse to sem, priznam, strastno oboževal. A da ga to ne bo ustavilo, je dodal in da bo, če po potrebno, režiral na daljavo. Tako ali drugače v dim in meglo pa so bili oviti tudi njegovi filmski izdelki, kontroverzni, mistični, sanjavi, tesnobni in strastni – nagrajevani in čislani tako s strani občinstva kot kritikov: Človek slon iz leta 1980, 6 let pozneje Modri žamet, potem Divji v srcu, pa denimo leta 2001 Mulholland Drive, nadrealistični psihološki triler, ki ga je pred leti žirija 177-ih kritikov na BBC-jevem seznamu najboljših filmov 21. stoletja uvrstila na prvo mesto s pojasnilom, da gre med drugim za genialen komentar hollywoodskih spletk. In kaj lahko rečemo o seriji Twin Peaks, ki že z glasbo nezamenljivo odzvanja v kolektivnih ušesih? Še danes provocira filozofske spise in deli občinstvo – nekaterim se enostavno zdi preveč konfuzna – A Lynch je poudarjal, da je že sámo življenje zelo zapleteno, zato naj bi temu sledili tudi filmi. Navdihovala ga je likovna umetnost, ki jo je nekaj časa celo študiral, mnogo pozneje pa se je v Franciji navduševal še nad grafično tehniko. Serijo njegovih litografij, pa slik, akvarelov in eksperimentalnih filmov smo si leta 2018 lahko ogledali na razstavi Ogenj na odru v ljubljanskem MGLC-ju. Davida Lyncha, ki je pogosto sodeloval tudi pri glasbi svojih filmov, je The Guardian razglasil za najboljšega filmskega režiserja vseh časov, leta 2019 so mu namenili častnega oskarja za življenjsko delo, prav ta to pa je že leta 2006 prejel zlatega leva.


16.01.2025

Odprta knjiga, zvočnica in literarna večera o Kocbekovem Strahu in pogumu

S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.


15.01.2025

Slavna Cankarjeva igra spet na odru ljubljanske Drame

V SNG Drama Ljubljana bodo nocoj uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Režiser je Vito Taufer, slavna Cankarjeva igra pa se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih. Po mnenju direktorice SNG Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel je vprašanje, zakaj uprizarjati Cankarja danes, nepotrebno. Vsakič, ko ga beremo, je namreč bolj aktualen.


Subscribe to newsletter

Subscribe to newsletter

Neveljaven email naslov