Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naslov koncertnega večera, ki ponuja zanimiv in izviren glasbeni spored, je Za radovedne. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil pianist in dirigent Alexander Lonquich. Poustvarjalna praksa priznanega nemškega umetnika je zelo razvejana, deluje kot solist komorni glasbenik in dirigent, njegov izvajalski repertoar pa obsega vse od klasicizma do sodobne umetnosti. Posebej mu je pri srcu prav Mozartova glasba in z njo pogosto pa nastopa kot solist in dirigent v Mozartovih koncertih delih. In prav v tej vlogi smo Alexanda Lonquicha spoznali tudi tokrat. Izvedel je dve deli Wofganga Amadeusa Mozarta: Rondo za klavir in orkester št. 1 v D-duru, K. 382 in Koncert za klavir št. 25 v C-duru, K. 503. Ti dve skladbi uokvirjata glasbeni spored, pod Lonquichovo taktirko pa smo slišali še dve klasicistični mojstrovini francoskih skladateljev: Marche lugubre, RH 617 Françoisa-Josepha Gosseca in Simfonijo št. 1 v g-molu, ki jo je ustvaril Étienne Nicolas Méhul.
Otvoritveni koncert cikla Tutti Akademije za glasbo S. Kravos: Ver (krstna izvedba) A. Vivaldi: Koncert za dve trobenti in godala F. Schubert: Uvertura v D-duru, D 590, »V italijanskem slogu« J. Rodrigo: Fantasia para un gentilhombre L.-E. Larsson: Bog v preobleki – Lirična suita za sopran, bariton, recitatorja, zbor in orkester Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigenta: Iztok Kocen in Lara Willewaldt Samo Novak, kitara Jernej Maček, trobenta Dominik Rus, trobenta Katarina Zorec, sopran Peter Grdadolnik, bariton Victor Steineck, recitacija Priložnostni pevski zbor.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.
Slovesna podelitev pomembnih nagrad na leposlovnem področju: nagrade za najboljši literarni knjižni prvenec, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Podelitev na Pisateljskem odru bosta pospremila pogovor z obema nagrajencema oziroma nagrajenkama, ki ga vodi Tina Kozin, in branje odlomkov iz nagrajenih del. Interpretirala jih bo dramska igralka Sabina Kogovšek. Režija: Saška Rakef. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonski mojster: Damjan Rostan. Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Zakaj se biografije in avtobiografije pogosto znajdejo na lestvicah najbolj prodajanih del? Kakšna je pravzaprav razlika med avtobiografijo in avtofikcijo? Zakaj nas dela, ki temeljijo na resničnih dogodkih, tako privlačijo? In ne nazadnje, ali ni vsaka (avto)biografija nekoliko fiktivna? To je le nekaj vprašanj, na katera bodo odgovorili gostje Tadej Golob, Aljoša Harlamov, Eva Mahkovic in Veronika Šoster na okrogli mizi o fenomenu (avto)biografij in avtofikcije. Moderator pogovora na Pisateljskem odru: Sašo Puljarević. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović. Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Lila Prap in Tomato Košir na prvi pogled nimata veliko skupnega. Pa vendar sta oba s svojo močno vizualno govorico prodrla v svet in prejela številne nagrade. Lila Prap je avtorica otroških knjig, pisateljica in ilustratorka. "Sprva mi je pripovedi ilustriral mož, a se je naveličal in ni bilo druge, kot da se tega lotim sama." Vrhunec uspeha je doživela na Japonskem, saj so tam njeni liki zaživeli še v risankah, na majicah, skodelicah in kot igrače. "Prav to je moč njenih podob – da preživijo toliko različnih medijev," o njej pove naš drugi gost, eden najopaznejših slovenskih oblikovalcev vidnih sporočil Tomato Košir. Njegova dela so bila razstavljena na več kot devetdesetih skupinskih razstavah in v več kot tridesetih tujih knjigah, nedavno je za priznano ameriško revijo Politico oblikoval naslovnico. "Ni bistveno, da je podoba lepa, ampak da sporoča," pravi. Moderator pogovora z Lilo Prap in Tomatom Koširjem na Glavnem odru 39. Slovenskega knjižnega sejma je Žiga Bratoš. Tonska mojstra: Damjan Rostan in Vladimir Jovanović Tehnični producent: Jaka Šuligoj.
Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.
Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.
Tretji koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Hina Maeda (violina) dirigent: Thomas Sanderling Program: Slavko Osterc: Klasična uvertura Henryk Wieniawski: Koncert za violino in orkester št. 2 Andrzej Panufnik: Sinfonia Rustica
Prvi večer letošnje sezone abonmaja Sodobne orkestrske skladbe je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Rihma, Mateja Bonina in Karla Amadeusa Hartmanna. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Michael Wendeberg, ki je Beethovnov Prvi klavirski koncert tudi izvedel kot solist. Na sporedu so bile še Simfonija št. 1 Wolfganga Rihma, Boninov Eppur si muove št. 4 in Hartmannova Sinfonia tragica.
Ena vodilnih jazzovskih organistk v zadnjih desetletjih igra tako Hammond kot tudi cerkvene orgle. V svoji bogati karieri je izdala blizu 30 plošč. Na izjemnih orglah Frančiškanske cerkve v Ljubljani bo izvajala lastne skladbe in improvizacije, vse v jazzovskem slogu.
Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo stanovsko nagrado kristalni mikrofon, njena deseta prejemnica je Menči Klančar. Osmo priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca pa je dobil Benjamin Jeram. Nagrado kristalni mikrofon vse od leta 2001 podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije, in sicer za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika.
Neveljaven email naslov
