Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Deli Televizija MMC Radio Kazalo

Literarni nokturno • oddaje

Literarni nokturno Franjo Frančič: Plavaj, Matija, plavaj

25.09.2021

Franjo Frančič se je na letošnjem 30. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstil v ožji izbor s kar tremi zgodbami. Dve smo poslušali v ponedeljkovem Literarnem nokturnu, Plavaj, Matija, plavaj pa je tretja zgodba, ali bolje črtica, ki se je prebila med najboljše po mnenju žirije. V njej duhovito spregovori o lažnem in pristnem v umetnosti in o težavah, ki jih ima s hramom slovenske kulture, Cankarjevim domom. Franjo Frančič je morda najbolj znan po romanu Domovina, bleda mati, s svojimi besedili pa je že večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in dvakrat - za zgodbi Pesem embria in Dež, dež ... - tudi prejel nagrado. Zgodbo Plavaj, Matija, plavaj interpretira Željko Hrs.

Literarni nokturno Miha Zupan: Boginje in hieroglifi

24.09.2021

"Willendorfska in Miloška Venera se prepirata, katera ima lepši stas, cesar Elagabalus ponuja svojo rit najvišjemu ponudniku, Rimbaud in Verlaine izumljata položaj 69, jaz pa kadim to cigareto (ki sem jo zvil s svojimi koščenimi prsti), štejem zvezde na čokoladnem nebu in počasi srkam tole močno francosko pivo." Takole enciklopedično satirično pisatelj Miha Zupan zastavi kratko zgodbo Boginje in hieroglifi, ki se je uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka. Avtor v podobnem slogu predstavi tudi sebe: "Faliran fotograf, faliran literat, nogometni podkaster, amaterski nogometni zgodovinar, oče dveh otrok in mnogih nedokončanih romanov, raziskovalec mejnih stanj v soju polnočne lune, izgubljen v vesolju, v večnem (neuspešnem) iskanju samega sebe." Zgodbo Boginje in hieroglifi interpretira Željko Hrs.

Literarni nokturno Rok Grohar: Na prehodu za pešce

23.09.2021

Rok Grohar je raziskovalec in univerzitetni učitelj na področju mehanike tekočin in prenosa toplote v sistemih jedrskih elektrarn. Pravi, da so ga najbolj formirale raziskave toka mehurčkov v vodi in da bo, če bo s svojo jadrnico kdaj odšel na dolgo potovanje, s seboj vzel "Sto let samote", "Flandrijsko cesto" in "V iskanju izgubljenega časa". In še namig glede zgodbe: vas zanima, kaj vse se podi po glavi vozniku, ki čaka pred prehodom za pešce? Zgodbo interpretira igralec Matej Puc.

Literarni nokturno Sabina Halilović: Tujka

22.09.2021

O pripadnosti in izkoreninjenosti. Avtorica se kot ljubiteljica različnih kultur, običajev in jezikov ne omejuje le na znano, temveč odkriva svet s potovanji in literaturo.

Literarni nokturno Brigita Mencigar: Potonika

21.09.2021

Brigita Mencigar piše pesmi in kratke zgodbe. Rojena je leta 1967 na Goričkem, kjer je preživela otroštvo. Beseda jo je, kot pravi, zgodaj zaznamovala; v pripovedih in pogovorih s starim očetom, v prisluškovanju ženskim pogovorom odraslih ob starodavnih, zdaj že izumrlih opravilih (ličkanju koruze, trganju perja, prebiranju fižola ...), v berilih pri mašah in v nenavadnih, s prekmurščino obarvanih besedilih cerkvenih pesmi. Zaznamoval jo je tudi Radio z igrami za otroke, oddajama Lahko noč, otroci in Veseli tobogan. Pri dvanajstih je začela pisati dnevnik in še ni končala. V svojem zapisu o sebi takole nadaljuje: "Leta 1986 sem prišla v Ljubljano, da bi postala pisateljica, pa se mi je, kot je dejal nekdo, vmes zgodilo življenje. Ves čas sem pisala, v glavnem pesmi in vmes kup ljubezenskih zgodb za Ljubezenske zgodbe, ena je bila celo prvonagrajena na natečaju leta 1994. Istega leta sem prejela 1. nagrado za cikel poezije tržaške revije Mladika." Lani se je udeležila delavnice kreativnega pisanja, na kateri je nastala tudi zgodba Potonika. Žirija jo je uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka.

Literarni nokturno Franjo Frančič: Pekel tu, zdaj; Strniša, Detela in Feo

20.09.2021

Franjo Frančič je leta 1986, dve leti po prvencu Ego trip, veliko pozornost javnosti zbudil s provokativnim romanom Domovina, bleda mati. Od takrat naprej je s številnimi deli za odrasle in mladino: kratkimi zgodbami, romani, pesmimi, radijskimi igrami in dramskimi besedili, natančno izrisal svojo poetiko in tematski okvir – v svojih delih neposredno in brezkompromisno spregovori o družinskih travmah in družbeni neusmiljenosti. S svojimi besedili je večkrat sodeloval tudi na natečaju programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in dvakrat – za zgodbi Dež, dež ... in Pesem embria – ga je žirija nagradila. Letos nagrade sicer ni prejel, ga je pa žirija uvrstila v ožji izbor del, ki so se potegovala za nagrado Arsova lastovka, in sicer s kar tremi črticami. V oddajo smo združili dve: Pekel tu, zdaj ter Strniša, Detela in Feo.

Literarni nokturno Primož Čučnik: Niti v sanjah

19.09.2021

Govorec daljše, še ne objavljene pesnitve Primoža Čučnika, se v treh odlomkih sprehaja med sanjami in stvarnostjo, med srečo in bolečino, med bližino in oddaljenostjo, med zatišjem in viharjem ter med neskončnostjo in hipnostjo. Vse to v dialogu s Pascalom, Breuglovimi slikami, malo tudi O'Haro in še s kom. Interpretira Klemen Kovačič.

Literarni nokturno Christina Rossetti: Spomin

18.09.2021

Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila leta 1830 v Londonu. Pesniti je začela že zelo zgodaj, pri sedmih letih. Prvo pesniško zbirko je izdala pri šestnajstih, prvo revijalno objavo je imela čez dve leti ter postala takoj izjemno priljubljena. Svoj sloves je ohranila do smrti leta 1894, nekatere odlike njenih verzov pa so se izrazile šele pozneje. Pisala je romantično religiozno in bivanjsko poezijo, pomemben del njenega ustvarjanja so pesmi za otroke. Slovenci smo dobili izbor iz njene lirike v dvojezični knjigi z naslovom Lokvanj v vzburkanih vodáh leta 2012. Njene pesmi so prevedli Nada Grošelj, Andrej Arko, Miljana Cunta in Boris A. Novak. Iz te knjige sta tudi pesmi, izbrani za oddajo: Spomin - prevedla jo je Miljana Cunta, in Morski sen v prevodu Andreja Arka. Interpretacija: Ivana Percan Kodarin.

Literarni nokturno Domenico del Rio: Zadnji po Malahiju

17.09.2021

V Literarnem nokturnu smo pripravili odlomek iz romana Zadnji po Malahiju. Knjigo je napisal italijanski časnikar in vatikanolog Domenico del Rio. Italijanski novinar s prisrčnim humorjem pripoveduje o izvolitvi preprostega in blagega človeka za papeža - Eskima Walkuja oziroma Janeza Srečka II. Roman je poslovenil Rafko Vodeb, izšel je leta 1987 v Mariboru. Besedilo interpretira Kristjan Ostanek.

Literarni nokturno Janko Kač: Borovnice

16.09.2021

Janko Kač (1891–1952) je v svojem pripovedništvu realistično opisoval kmečko življenje v Savinjski dolini, zaradi česar mu tudi pravijo "pisatelj Savinjske doline". Zvrstno bi lahko njegovo pisanje umestili v socialni realizem, ki se je uveljavil v 30. letih 20. stoletja. Gre za prozo, ki se vrača k "malemu človeku" – kmetu, delavcu – ter ga prikaže s socialno-psihološkega vidika. Kratka zgodba Borovnice je iz Kačeve zbirke Pisane zgodbe. Pisatelj se v njej spominja nekega vročega poletnega dne, ko ni bilo pouka in so se otroci odpravili v gozd nabirat borovnice.

Literarni nokturno Simon Gregorčič: Soči in Kmetski hiši

15.09.2021

Dan vrnitve Primorske k matični domovini bomo zaznamovali s primorskim pesnikom Simonom Gregorčičem. Njegova hvalnica Soči, ki je po svoji naravi domovinska pesem, je nedvomno avtorjeva najbolj znana in najbolj pogosto recitirana pesem. Oda Kmetski hiši pa poveličuje malega človeka – kmeta. Interpretira Ivana Percan Kodarin.

Literarni nokturno Anna de Noailles: Srce, ne, brez števila src

14.09.2021

Francoska pesnica Anna de Noailles se je rodila v Parizu 1. novembra 1876 kot Anna-Elisabeth Bibesco-Bassaraba de Brancovan. Njen oče je bil izgnani romunski knez, njena mati pa znamenita glasbenica. Kmalu po poroki z markizom Noailleskim je Anna de Noailles začela pisati pesmi in se zelo hitro uveljavila kot pesnica. Njen salon je postal središče pariške intelektualne elite prve tretjine dvajsetega stoletja. Nekaj pesmi iz njene prve, leta 1901 objavljene zbirke z naslovom Srce, ne, brez števila src je prevedla Marija Javoršek, v oddaji jih interpretira Vesna Jevnikar.

Stran 1 od 4
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov