Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

620 oddaj

620 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


09.04.2018

Literatura za otroke in mladostnike kot izziv in vzgojni potencial

Če že ne prej, pa vsaj enkrat v letu, ob mednarodnem dnevu knjige za otroke, ta pomemben segment literarnega ustvarjanja in založniške dejavnosti postavimo v središče. Knjiga prav gotovo ostaja eden najpomembnejših sopotnikov vzgoje in izobraževanja. Predvsem beletristika za najmlajše in mlade odrasle pa je v času digitalnih medijev, kratkih besedilnih in video sporočil, emotikonov in kratic nadvse pomembna za najmlajše bralstvo, še bolj pa mlade odrasle, ki v knjigi še vedno najdejo svojega tihega sogovornika in razumevajočega sopotnika. Govorimo namreč o življenjskem, ki je podvrženo hitrim značajskim spremembam in spremembam generacijskih značilnosti. Tem metamorfozam najbolj vihravega življenjskega obdobja pa mora slediti tudi literatura, če želi ustrezno spregovoriti z mladim bralcem. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O izzivih in vzgojnih potencialih literature za otroke in mlade pa razmišljajo – Peter Svetina, pesnik in pisatelj, Irena Lukan Matko, Mladinska knjiga in Irena Miš, Založba Miš.

57 min 12 s

19.03.2018

Mejniki lutkovne umetnosti

Ob prihajajočem svetovnem dnevu lutk smo se spomnili na bogato zgodovino lutkovne umetnosti v našem prostoru. Skozi njene mejnike nas je vodil Edi Majaron, mislec in praktik lutkovnega gledališča, čigar delo je prežeto z vero v lutko. Avtor fotografije: Miha Fras

38 min 18 s

02.04.2018

Romano Guardini: mislec krščanske eksistence

Na velikonočni ponedeljek predstavljamo enega najvplivnejših teologov prejšnjega stoletja Romana Guardinija. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Guardini se je rodil leta 1885 v Veroni v Italiji. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Nemčijo, kjer je preživel večino svojega življenja. Kot Italijan je mislil in pisal nemško. V njem sta se stapljala mediteranski in germanski svet, kar mu je omogočilo, da je resničnost dojemal na celovit način. V svojih teoloških in filozofskih delih je pisal o Danteju, Michelangelu, Hölderlinu, Rilkeju pa tudi o Platonu, Avguštinu, Pascalu, Kierkegaardu in Dostojevskem. Guardini je s svojim mišljenjem žive konkretnosti, ki se vedno dogaja v polarnih nasprotjih, neizbrisno zaznamoval katoliško teologijo 20. stoletja. O njem je svetovno znani slovenski sakralni umetnik in teolog Marko Ivan Rupnik zapisal: »Kaže, da je najizvirnejši in najbolj celostni teolog moderne dobe v katoliški Cerkvi prav Romano Guardini«. To je prepoznala tudi Cerkev sama, saj se je decembra lani v Münchnu začel postopek za njegovo beatifikacijo. Gost oddaje je Helmut Zenz, nemški teolog in mag. političnih ved, poznavalec Guardinijevega življenja in dela.

44 min 45 s

26.03.2018

Ob desetletnici revije Kairos

Slovenska revija za psihoterapijo Kairos izhaja že dobrih deset let. V uvodniku prve številke je njen dolgoletni odgovorni urednik mag. Miran Možina pojasnil, da je kairos grška beseda za milostljiv, dobrotljiv, naklonjen, ugoden trenutek, ko se nekaj porodi. Da je revija opravičila svoje ime in da je bila že na začetku metodološko pluralno zasnovana, med drugim ponazarja informacija, da sta že v prvi številki izšli vsebinsko zelo različni razpravi kot sta Arhetipi in kolektivno nezavedno ter Uporaba dihanja v psihoanalizi. Ob mag. Možini je drugi gost v oddaji njen glavni urednik, klinični psiholog in psihoterapevt dr. Bojan Varjačić Rajko, z njima se je pogovarjal, v živo, Marko Golja.

54 min 52 s

12.03.2018

Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost

Leta 1983, ob izidu druge izdaje romana Višnjeva repatica Vladimirja Levstika je pisateljica in prevajalka Gitica Jakopin med drugim napisala: »Vladimirju Levstiku, enemu naših najzaslužnejših prevajalcev – med prvimi ne le po obsegu in kvaliteti svojega dela, temveč tudi po globokih brazdah, ki jih je zaoral v ledino te umetnosti in s tem poznejšim prevajalcem utrl tako rekoč vse poti – danes nihče ne odreka tega mojstrstva, nasprotno; skoraj ga ni prevajalca, ki bi se zdaj lotil katerega od temeljnih del svetovne književnosti, a se ob tem po načinu dela in temeljitosti priprav ne bi mogel zgledovati po Levstiku.« Levstik nam je približal ne le zakladnico ruske literature, po čemer je najbolj znan, pač pa tudi francoske. Njegov prevajalski opus iz francoščine sestavljajo šest francoskih in en belgijski roman, pesem in drama. Toda francoska kultura je Vladimirja Levstika zaznamovala večplastno, saj se je dotaknila tudi njegovega leposlovnega ustvarjanja. Tudi o tem se, med drugim, lahko podučimo iz monografije Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost. Podpisala jo je dr. Florence Gacoin-Marks in predstavlja prvo monografijo, posvečeno Levstiku. Več o vprašanjih, ki jih odpira, pa v oddaji.

47 min 35 s

05.03.2018

O lezbičnem gledališču v Sloveniji

Kam vse sega pojem lezbičnega gledališča tako v širšem sociološkem smislu – kot pojav v slovenski družbi – kot tudi na ozkem teatrološkem področju? To je le eno od vprašanj, ki jih zastavlja razprava O lezbičnem gledališču v Sloveniji, prva tovrstna raziskava v našem in širšem prostoru balkanske regije. Razprava je bila objavljena v akademski reviji Amfiteater, ki jo izdajata Slovenski gledališki inštitut in AGRFT, o uprizoritvenih oblikah lezbičnega gledališča v našem prostoru od devetdesetih let 20. stoletja dalje pa smo se pogovarjali z avtorico raziskave, raziskovalko na AGRFT in dramaturginjo Majo Šorli, kritičarko in dramaturginjo Zalo Dobovšek ter sociologinjo, pisateljico in aktivistko Suzano Tratnik.

50 min 55 s

26.02.2018

Alojzija Zupan Sosič o T/teoriji pripovedi

Literarna zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič se je na začetku svoje znanstvene poti sicer ukvarjala z erotiko v slovenski liriki, toda kmalu je v ospredje njenega znanstvenega dela stopilo preučevanje (sodobnega slovenskega) pripovedništva. Konec lanskega leta je objavila znanstveno monografijo Teorija pripovedi. V njej je predstavila različne metodološke usmeritve in literarnoteoretske koncepte, tako da njeno delo pomeni bogato predstavitev oziroma sintezo celotnega področja. Avtorica ponuja tudi nove rešitve in hkrati zastavlja vrsto vznemirljivih vprašanj, na katera je domača literarna veda zelo redko odgovarjala, na primer o težavah in nerazrešljivosti pri interpretacijah. Za nameček je marsikatero poglavje podkrepila z razumljivimi in tehtnimi razlagami literarnih del. Tako Teorija pripovedi ne nagovarja le stroke in študentov, ampak vse, ki jih zanimajo, vznemirjajo in vabijo pripovedi. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Robert Balen/Večer

50 min 5 s

19.02.2018

Kulturni bazar 2018 - deseti ediciji na pot

Kulturni bazar, najpomembnejši, vsakoletni dogodek na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas, bo letos aprila upihnil deseto svečko. Skozi leta se je ves čas spreminjal in dopolnjeval z namenom, da bi čim širše, v zadnjem času pa tudi vse bolj poglobljeno osvetlil nezanemarljivi pomen tovrstne vzgoje za človekov celostni razvoj in to v njegovem najzgodnejšem obdobju. Hkrati pa Kulturni bazar prav z letošnjo edicijo prehaja iz pretežno predstavnika ponudbe v izobraževalno platformo s strokovnim usposabljanjem pedagoški javnosti. S tem pa, lahko rečemo, dosega enega svojih temeljnih ciljev. Da bi torej kultura in umetnost postali sistemski sopotnici vzgoje in izobraževanja pri nas. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O Kulturnem bazarju pa razmišljajo – Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Ana Petrovčič, koordinatorica Kulturnega bazarja in Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije.

40 min 59 s

12.02.2018

Kako uvajati kulturo kritičnega diskurza in odprte komunikacije?

V oddaji smo govorili o neurejanju državnosti, kar se kaže v družbenih spopadih in nezmožnosti učinkovitega spoprijema z družbenimi razmerami. Ali višja kulturna raven intelektualnih razprav in večja pripravljenost na dialog lahko pripomoreta k razrešitvi tega stanja? Na to smo skušali odgovoriti v pogovoru z dr. Franetom Adamom, ddr. Igorjem Grdino in dr. Deanom Komelom. Z njimi se je pogovarjal Marjan Kovačevič Beltram.

54 min 55 s

05.02.2018

Kako praznujejo države

Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, prisluhnite pogovoru o državnih praznikih. V njem gostje etnologi razmišljajo o tem, kako države vzpostavljajo svoje praznične koledarje, kakšna je dinamika političnih ritualov od njihove uvedbe do opustitve, ter kako državni prazniki tvorno vplivajo na svoje praznovalce. Pri tem se primerjalno razgledujejo tako nazaj v času kot po širšem geografskem prostoru ter kritično pretresajo sodobno državno praznično dogajanje v Sloveniji. Gostje: dr. Ingrid Slavec Gradišnik, dr. Božidar Jezernik in dr. Janez Bogataj.

54 min 42 s

29.01.2018

Srednjeveški knjižni spomeniki

Leto 2018 je v Evropi v znamenju evropske kulturne dediščine, in tokrat govorimo o pomenu in ohranitvi »srednjeveških rokopisnih in tiskanih knjig v arhivih in knjižnicah«. Pravijo jim tudi »knjižni spomeniki«, pri nas premoremo kar nekaj prvovrstnih primerkov takšne kulturne dediščine. O tem V ŽIVO gostji v studiu: profesorici Univerze v Ljubljani, ddr.Nataša Golob in dr.Jedert Vodopivec Tomažič. foto: Knjigoveznica sredi 18. stoletja (vir: l'Encyclopédie Diderot et d'Alembert; 1751-1765 (Wikipedia)

51 min 53 s

22.01.2018

Slovenski pravični med narodi

Kdo so slovenski pravični med narodi, kdo so ljudje, ki so v trenutkih vojne tvegali svoje življenje, da bi rešili tuje? Nekaj dni pred svetovnim dnevom spomina na žrtve holokavsta bosta v oddaji Ars humana več o srčnih ljudeh, ki so nesebično reševali judovska življenja, povedala antropologinja dr. Irena Šumi in direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak, slišali pa bomo tudi nekaj izjav Miriam Steiner Aviezer, ki je o slovenskih, hrvaških in srbskih pravičnih napisala več besedil. Med drugim boste izvedeli več tudi o reševanju Mirka Hiršla in Neže Hiršel, za kar so konec lanskega leta razglasili pet novih slovenskih pravičnih med narodi, to so: Aleksander in Agnes Žilavec ter Franc, Jožef in Marija Fartelj. Avtor oddaje Marko Golja vas vabi k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mirko Hiršl (stoji med nevesto in ženinom) na poroki Štefana Fartelja (1922, Tešanovci-1958, pok. Tešanovci) in Jolanke Kardoš, okoli 1948. Desno od Hiršla stojijo njegovi rešitelji Fartelji Marija, roj. Slavic (1901, Puconci-1977, pok. Tešanovci), Franc (1903, Tešanovci-1976, pok. Tešanovci) in Jožef (1897, Tešanovci-1966, pok. Tešanovci) (fotografija: Vera Pintarič).

51 min 16 s

15.01.2018

Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju

Ko se je v 19. stoletju začel proces izgrajevanja slovenske narodne identitete, je ključno vlogo odigral slovenski jezik, ki se je postopno razvijal v enoten, standardiziran in kodificiran jezik naroda. Posebno vlogo pri tem pa so imeli slovenski učbeniki, saj si je z njimi slovenščina utrla pot v izobraževalne ustanove. O tem, o kulturi prevajanja in vlogi prevajalcev v 19 stoletju se lahko podrobneje poučimo v monografiji Vloga in pomen prevajanja učbenikov v 19. stoletju: kulturnozgodovinski in jezikovni vidiki. Podpisali so jo Tanja Žigon, Karin Almasy in Andrej Lovšin. Knjiga oziroma njena tematika sta tudi v fokusu tokratne oddaje, v kateri gostimo doc. dr. Tanjo Žigon s Filozofske fakultete v Ljubljani in asist. dr. Karin Almasy, z Univerze v Gradcu.

54 min 58 s

08.01.2018

Bunker - 20 let

Zavod Bunker širša javnost pozna predvsem po tem, da upravlja Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljano, producira in predstavlja sodobne gledališke in plesne predstave, organizira različne delavnice in preostale izobraževalne programe ter raziskave, oblikuje pa tudi enega najopaznejših mednarodnih festivalov Mladi levi v Ljubljani. Tudi v Mariboru v sodelovanju z Drugo gimnazijo že 16 let organizira festival Drugajanje. Namen zavoda Bunker je prevetritev slovenskega kulturnega prostora z inovativnimi pristopi, tako v načinih produkcije in mednarodnega sodelovanja kot tudi z nagovarjanjem in spodbujanjem zanimanja za sodobne scenske umetnosti pri občinstvu. Bunker je konec decembra praznoval 20. obletnico ustanovitve, zato smo pripravili pogovor o njihovem delu v prejšnjih dveh desetletjih. Vabimo vas k poslušanju! foto: Nada Žgank

48 min 48 s

01.01.2018

O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta

Obdobje okrog novega leta je vedno priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost. V njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas bodo spregovorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog doktor doktor doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru. Oddajo je pripravil Ambrož Kvartič.

52 min 16 s

25.12.2017

Zimski solsticij in mitična pokrajina

Za ljudi na severni zemeljski polobli je širše obdobje zimskega sončnega obrata pomembna prelomnica v letnem ciklu. Sodobne oblike božično-novoletnega praznovanja pa so odmev starejših plasti bogatih idejnih sistemov, ki so se v izražali v ritualnih praksah, ubesedili v pripovedni folklori in materializirali v fizičnem prostoru. O mitičnih pokrajinah in verovanjskih sistemih, kakršne je pri predkrščanskih skupnostih našega prostora oblikoval zimski solsticij – v tokratni oddaji ARS Humana.

41 min 20 s

18.12.2017

Auguste Rodin

»Vam mladim ljudem, ki hočete biti častilci lepote … Ljubite vdano mojstre, ki so živeli pred vami … Varujte se posnemanja starih mojstrov … Narava naj bo vaše edino božanstvo … Ni mogoče, da ne bi našli lepote, saj boste naleteli na resnico …« je v svoji oporoki zapisal Auguste Rodin. Mineva sto let od njegove smrti. Ob tej priložnosti nas bo skozi njegovo delo in življenje vodila slikarka in vizualna umetnica Agata Freyer. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz knjige Paula Gsella Auguste Rodin: Umetnost. Pogovori z mojstrom. Vabljeni k poslušanju. Na fotografiji: Auguste Rodin, The Burghers of Calais, bron, 1884-95 (Musée Rodin, Paris)

32 min 48 s

11.12.2017

Andrés Valdés

Prazen oder in telo, ki z gibom in mimom pričara ves svet. Sodobna pantomima je čudovita in zahtevna umetnost. Z njo v našem prostoru neločljivo povezano ime je – Andrés Valdés, ki je tudi gost tokratne oddaje Ars humana. Vabljeni k poslušanju!

50 min 49 s

04.12.2017

80 let Muzejskega društva Škofja Loka

Muzejsko društvo Škofja Loka je v 80 letih delovanja preraslo poslanstvo muzejskih društev in na Loškem prevzelo vlogo akademije znanosti in umetnosti, meni sedanji predsednik društva mag. Aleksander Igličar. A društvo je nekaj posebnega že od samih začetkov, ti segajo v 30-leta prejšnjega stoletja, v čas srečanj in sestankov loških profesorjev, takratno loško intelektualno elito, združeno v Profesorski ceh. Prav na njihovo pobudo je nastal Loški muzej, osrednje poslanstvo društva pa vseskozi ostaja skrb za domoznanstvo. O osmih desetletjih društvenega delovanja, vzponih in mejnikih v delovanju društva ter seveda o posameznikih, ključnih za njegov nastanek – med njimi so tudi Pavle Blaznik, Tine Debeljak, France Koblar in Jakob Šolar – bodo spregovorili člani izvršnega odbora Muzejskega društva Škofja Loka: Mojca Ferle, Helena Janežič in Štefan Kržišnik.

49 min 32 s

27.11.2017

Ivo Goldstein o Jasenovcu

Dr. Ivo Goldstein je sodobni hrvaški zgodovinar, ki je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Holokavst v Zagrebu (2001), Judje v Zagrebu 1918-1941 in v slovenščino prevedeno Hrvaško zgodovino. Sodeloval je tudi pri knjigi Jasenovac – tragičnost, mitomanija, resnica, ki jo je leta 2016 objavil njegov oče dr. Slavko Goldstein, letos umrli zgodovinar, urednik in politik. Več o knjigi, Jasenovcu, tudi o internirniranih Slovencih, bo doktor Ivo Goldstein povedal v oddaji Ars humana. Pogovor z njim je v njegovi pisarni na Filozofski fakulteti v Zagrebu posnel Marko Golja. Zgodovinarjeve odgovore je bral Aleksander Golja, oddajo je zvokovno oblikoval Vojko Frelih, v njej pa boste slišali tudi instrumentalno sladbo Mordehaja Gebirtiga v izvedbi pianistke Dorote Artykiewicz, violinista Bogdana Gasika in basista Michala Hairulina. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. FOTO: Vjekoslav Skledar/Telegram

42 min 43 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov