Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

620 oddaj

620 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


03.07.2017

Knjiga kot vizualna umetnost

Knjiga umetnika je relativno slabo znan medij, kar je glede na porast zanimanja v teoriji in v praksi zadnjih desetletij, pravzaprav nenavadno. Opredelili bi jo lahko kot umetniško delo, izvedeno v obliki knjige, ki jo zasnuje in večinoma tudi izdela umetnik. Zaradi prilagodljivosti in relativne cenovne dostopnosti je bila pomemben način izraza mnogih avantgardnih, eksperimentalnih in neodvisnih umetniških gibanj 20. stoletja. Spričo te protejske narave so definicije knjige umetnika skoraj tako številne in raznolike kot njeni materiali in oblike. Pogosto se prepleta tudi s t.i. zini - knjižicami najvecˇkrat samozalozˇnisˇke naredi sam produkcije, ki nastajajo v majhnih nakladah in z majhnimi produkcijskimi strosˇki. O različnih pojavnih oblikah in življenjih knjige in publikacij bodo v tokratni oddaji Ars Humana z Izo Pevec spregovorili umetnica Tanja Lažetić, vodja Centra in galerije P74 Tadej Pogačar in umetnik Zoran Pungerčar.

48 min 29 s

26.06.2017

Akademik Janko Kos o sociologiji slovenske literature

Akademik Janko Kos je v knjigi Sociologija slovenske literature analiziral slovensko literaturo v socialnozgodovinskem kontekstu in v zgodovinskem razponu od ljudskega slovstva pa do literature, ki jo ustvarjajo avtorji rojeni v 60-letih 20. stoletja. Več o celostni metodologiji in nekaterih ugotovitvah je avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Vir: www.ludliteratura.si

51 min 42 s

19.06.2017

O(b) nesojenih kavbojih in astronomih

Kaj imajo skupnega nesojeni kavboji in astronomi? To, da so tako prvi kot drugi prispodoba, celo naslovna, glasbenega albuma v stripu, ki ga je podpisal Martin Ramoveš. Glasbeni album v stripu Nesojeni kavboji je sicer delo Martin Ramoveš banda in je nastal konec leta 2013, medtem ko je glasbeni album v stripu Astronomi solo album Martina Ramoveša. O obeh albumih, predvsem pa tudi o tem, kaj glasbeni album v stripu sploh je in kako nastaja, pa v tokratni oddaji Ars humana. Z gostoma Martinom Ramovešom in stripovskim teoretikom Bojanom Albaharijem se pogovarja Tina Kozin.

48 min 9 s

12.06.2017

Prešernov kult in namišljeni sindromi

»Kakorkoli obračamo potencialno slavne slovenske figure, vedno bomo na neki točki trčili ob Prešerna. Kult oziroma mit nacionalnega pesnika se kaže kot neizprosen tank, ki nonšalantno pregazi tekmece in jih povaljane pusti v blatu,« v svoji knjigi Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika razmišlja izr. prof. dr. Marijan Dović. V oddaji Ars humana boste lahko prisluhnili Dovićevemu eseju »Prešernov kult in namišljeni sindromi«, ki je nastal na podlagi sklepnega poglavja knjige. V njem avtor premisli tudi širše implikacije Prešernove kanonizacije, predvsem v povezavi z globoko zakoreninjeno pripovedjo o rojstvu naroda iz duha poezije.

40 min 13 s

05.06.2017

Ravnotežje narave in človeka

Kakšna je narava narave in kakšna je naša narava? Če se onesnažena reka zna očistiti sama, kako mi poskrbimo za svoj krvni obtok? Če svež veter lahko prezrači zatohlo dolino, kakšna je kvaliteta našega diha? Če se prst nenehno obnavlja, v kakšnem stanju je naše fizično telo? In končno – kakšno vlogo imajo pri našem počutju možgani in srce? O tem, kako ohraniti ali si povrniti zdravje, razmišljajo avtorica knjig o naravi in zdravju Sanja Lončar, biologinja Tjaša Griessler Bulc, poznavalec divjih rastlin in popotnik Dario Cortese, učitelj borilnih veščin Robert Lisac, učitelj joge in somatike Blaž Bertoncelj, kundalini plesalka Petra Poje, učitelj joge Robert Hönn in Zena Dušan Osojnik. Oddajo je pripravila Maja Moll.

46 min 35 s

29.05.2017

Christopher Clark: Mesečniki

Knjiga Mesečniki britanskega zgodovinarja avstralskega rodu Christopherja Clarka ima podnaslov Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno in ponuja bralkam in bralcem kompleksno podobo prelomnih dogodkov. Clark ne obsoja s kazalcem zgolj ene države, ampak potrpežljivo slika prepletene meddržavne odnose na začetku dvajsetega stoletja. Precej pozornosti nameni tudi vodilnim državnikom tistega časa, njihovim osebnostim in tudi slabostim. Več o knjigi, pa tudi o vzporednicah med tistim in našim časom, bo v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo, povedal avtor spremne študije dr. Božo Repe. Nikar ne zamudite.

53 min 8 s

22.05.2017

UMBERTO GALIMBERTI: O LJUBEZNI

»Zakaj knjiga o ljubezni?« se v izhodišču svoje razprave O ljubezni vpraša italijanski filozof Umberto Galimberti. Odgovor se glasi: ker je ljubezen v dobi tehnike dobila povsem drugačno obliko. V dobi, ki je razbila vse družbene vezi, je tako ljubezen bolj kot odnos do drugega po Galimbertiju postala krčeviti kult osebnega doživljanja, pač v duhu prenapetega individualizma, ki nam ga neprestano privzgaja naša kultura, za katero je drugi le sredstvo za rast lastne osebnosti. Pogovoru o tem in nekaterih drugih vidikih ljubezni – nastal je ob izidu slovenskega prevoda Galimbertijeve knjige – lahko prisluhnete v tokratni oddaji. S prevajalcem Matejem Venierjem se je pogovarjala Tina Kozin.

53 min s

15.05.2017

Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

»Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, a vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni bil noben podložnik deležen takih »familiarnosti« kakor on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami, med drugimi, Érik Orsenna opiše položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar: André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu bomo povedali v tokratni oddaji Ars humana. Spregovorili bomo tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt in o vrtovih kot umetninah. Pa seveda tudi o Ériku Orsennaju, ki je podpisal knjigo Portret srečnega človeka, posvečeno Le Nôtru – beremo jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka, novinarka Tanja Lesničar Pučko in krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi. Z njima se pogovarja Tina Kozin.

52 min 51 s

08.05.2017

Nacionalna gibanja, kulturni svetniki in kanonizacija

Kolektivna monografija Kulturni svetniki in kanonizacija s strokovnega vidika pretresa pojma kanon in kanonizacija, hkrati pa v njuno neposredno bližino uvaja tudi nekatere nove, inovativne analitične pojme, na primer naslovnega kulturni svetniki, ob njem še pojem kult in pojem kulturno svetništvo. In ena izmed predpostavk monografije je, da je vzpon kulturnih svetnikov, ki so se v 19. stoletju pojavili ob boku cerkvenih svetnikov, vladarjev in vojskovodij, najtesneje povezan z zgodovino evropskega nacionalizma. O tem kdo sploh so kulturni svetniki, zakaj in kako pride do njihove kanonizacije in zakaj so tako pomembni za nacionalna gibanja bosta v oddaji razmišljata izredni profesor, dr. Marijan Dović in docent dr. Luka Vidmar. Z njima se pogovarja Tina Kozin.

54 min 24 s

01.05.2017

Hvalnica delu

Ne zna vsak igrati na violino in tudi z znanostjo se ne more ukvarjati vsak; za to so potrebni talent, vztrajnost in veliko dela. Pravi raziskovalec je tisti, ki veliko, natančno in hitro dela. Tako je delo znanstvenika označil veliki hrvaški entomolog (žužkoslovec) Guido Nonveiller, naš akademik, trikratni doktor znanosti Jože Maček, o katerem je bil lani posnet filmski dokumentarec, pa skromno pristavlja, da je temu postulatu vsaj delno zadostil. Akademikov radijski portret sta pripravila Boža in Bojan Herek.

48 min 33 s

24.04.2017

Prostozidarstvo

Prostozidarstvo pogosto drami domišljijo, morda celo nejevoljo. Zakaj prostozidarske lože delujejo tako skrivnostno? To je le eno izmed vprašanj, na katero je odgovoril zgodovinar dr. Matevž Košir, nikakor ne edino. Kaj je prostozidarstvo, kdaj se pojavi, kakšna je njegova morala, kaj pomenijo njegovi rituali, kdo so bili slovenski prostozidarji – to je še nekaj vprašanj, seveda pa tudi to še ni vse. Z doktorjem Koširjem, avtorjem znanstvene monografije Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem in razstave Skrivnost lože, na ogled v Narodnem muzeju Slovenije do 14. maja, se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

54 min 34 s

10.04.2017

Anton Sovre - portret

Avtorja: Boža in Bojan Herek Komur je pod roko prišel prevod Sofoklejevega Kralja Ojdipa iz leta 1922, ve, da je to delo Antona Sovreta. Če je brskal naprej, je ugotovil, da gre za prevodni prvenec tega klasičnega filologa in prevajalca ter izvrstnega poznavalca slovenskega jezika. Poznajo ga tisti, ki so prebirali in še prebirajo besedila iz grške antike – Iliado, Odisejo, pa Sokratov zagovor in še dolgo vrsto klasičnih in sodobnejših besedil. O Antonu Sovretu je bil pred več kot desetletjem posnet filmski portret z naslovom Sofra iz Šavne Peči avtorjev Bože in Bojana Herek. Iz obsežnega gradiva, posnetega takrat, je zdaj nastal še radijski portret. O Antonu Sovretu v oddaji spregovorijo njegovi študentje in sorodniki; žal sta dva izmed nastopajočih, nečak Antona Sovreta, imeniten slikar otroških portretov Savo Sovre in sorodnik Sovretove žene, prof. dr. Mitja Bartenjev, ki slikovito delita spomine na svojega sorodnika, zdaj že pokojna. Prav tako Sovretov velik prijatelj, skladatelj Uroš Krek, čigar glasba spremlja ustvarjalčev portret.

56 min 2 s

03.04.2017

Sodobna televizijska serija

V ospredju oddaje Ars humana so televizijske serije, ki so v zadnjem desetletju doživele pravi razmah in postale konkurenca filmski produkciji. Pogovor z Mirtom Komelom, docentom pri katedri za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sicer tudi strokovnjakom za serijo Twin Peaks, Jelo Krečič, novinarko pri časopisni hiši Delo, ki je pred šestimi leti skupaj z Ivano Novak uredila zbornik z naslovom Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost in Tino Poglajen, filmsko kritičarko in publicistko, vodi Tesa Drev.

49 min 19 s

27.03.2017

Filmski režiser Jože Babič (ob 100. obletnici rojstva)

Gledališki, filmski in televizijski režiser Jože Babič se je rodil 13.2.1917 v vasi Povžane. Ko je kot najstnik kot mnogi primorski Slovenci iz Italije prišel v Jugoslavijo, v Maribor, je začel kmalu delovati v gledališču. Nastopal je v mariborskem gledališču ter sodeloval v avantgardnih skupinah v Mariboru in na Ptuju. Med drugo svetovno vojno je precej časa preživel v koncentracijskih taboriščih, po vojni pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih. Posnel je tudi nekaj televizijskih dram za takratno Televizijo Ljubljana ter štiri celovečerne filme. S prvencem Tri četrtine sonca (1959), s pripovedjo o usodi povratnikov iz koncentracijskih taborišč, je ustvaril bogato galerijo človeških usod in zanjo na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju dobil glavno nagrado za najboljši film in režijo. Z Veselico (1960) je prepričljivo naslikal povojno resničnost. Pozneje je posnel še štiri celovečerne filme, od tega na Hrvaškem Na vzporednikih ter v Bosni in Hercegovini V spopadu. Leta 1965 je posnel film Po isti poti se ne vračaj, film o bosanskih delavcih v Sloveniji, o »sezoncih« in tako ustvaril enega izmed redkih slovenskih filmov ti. črnega vala. Filmski opus je Babič sklenil s še eno socialno dramo, s filmom Poslednja postaja (1971). Več o Jožetu Babiču so ob 100. obletnici njegovega rojstva v oddaji Ars humana povedali urednica filmskega programa pri Slovenski kinoteki in pri filmskem festivalu Kino Otok - Isola Cinema Varja Močnik, filmski zgodovinar in profesor na katedri za kultorologijo na Fakulteti za družbene vede Peter Stanković in filmski zgodovinar in teoretik Zdenko Vrdlovec. Z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

51 min 34 s

20.03.2017

Gledališče Pekarna

17. marca 1972 je bila v Gledališču Pekarna prva premiera; Lado Kralj je režiral novo igro Daneta Zajca Potohodec in v njej uresničil zamisli za novo gledališče, ki naj temelji na na ritualu znoraj skupnosti izvajalcev in občinstva. Pred kratkim je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla monografija Iva Svetine, z naslovom: Gledališče Pekarna (1971 - 1978), Rojstvo gledališča iz duha svobode: pričevanje. Na osnovi pričujoče knjige, se bomo v Ars humani pogovarjali z njenim avtorjem in umetniškim in organizatorskem sodelavcem Ivom Svetino in duhovno-estetskim vodjem in ustanoviteljem Gledališča Pekarna dr. Ladom Kraljem. Vabimo vas k poslušanju! D. Zajc: Potohodec, režija: L. Kralj, premiera: 17.3.1972 Foto: Tone Stojko, SLOGI

57 min 51 s

13.03.2017

Etnično označevanje prostora

Izhodišče pogovora je prelomna, konec leta 2016 izdana monografija o poslikavah Toneta Kralja (1900-1975) z naslovom "Tone Kralj in prostor meje" v cerkvah na tretjini ozemlja današnje države, na po 1.svet. vojni Kraljevini Italiji priključene Primorske. V več kot 50 cerkvah izven urbanih središč je na pobudo slovenskih primorskih duhovnikov ustvaril še vedno premalo znano estetsko antifašistično sporočilo, med Slovenci edinstveno eksplozivno mešanico verskih bibličnih in nacionalističnih vsebin skozi ekspresionistično slikarsko formo. Takratna vladajoča italijanska večina pa je že po začetku okupacije začela prostorsko spreminjati novoustvarjeno pokrajino "Venezia Giulia". Gosta sta zgodovinarja: avtor monografije dr.Egon Pelikan in dr.Borut Klabjan, oba Znanstvenoraziskovalno središče v Kopru. Povezuje Goran Tenze. Tone Kralj: Rapallo (vir: Pokrajinski muzej Koper)

52 min 15 s

06.03.2017

Koprski plemič Francesco Grisoni in njegova knjižnica

Koprski plemič, grof Francesco Grisoni (1772 - 1841) je živel v razburkanem času, ki so ga, med drugim, zaznamovali francoska revolucija, vzpon in pozneje zaton razsvetljenskih idej, padec Beneške republike in prodor ideje italijanskega risorgimenta. V njem je oblikoval izjemno osebno knjižnico, katere izbrano gradivo je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani tokrat prvič na ogled javnosti. O njej, grofu Francescu Grisoniju in o času, v katerem je živel, razmišljamo v tokratni oddaji Ars humana. Gosta oddaje sta avtorja razstavnega kataloga in razstave Knjige koprskega plemiča Veselin Mišković in dr. Salvator Žitko. Z njima se pogovarja Tina Kozin.

54 min 4 s

27.02.2017

Pavel Basinski o »modrecu z Jasne Poljane«

"Lev Nikolajevič Tolstoj je še vedno zelo priljubljen pisatelj. Ni le kakovost del tega velikega ruskega avtorja tista, ki je njegovo književnost približala ljudem, temveč tudi številne ekranizacije. Toda, kot pravi dober poznavalec Tolstoja, ruski literarni zgodovinar dr. Pavel Basinski, Tostoj ob koncu svojega življenja ni bil priljubljen le kot pisatelj, temveč še bolj kot mislec, duhovni vodja. Tomaž Gerden se je z dr. Basinskim pogovarjal o tem, kakšni so so bili vplivi nanj, da je sploh postal pisatelj in kako je potem ta »modrec z Jasne Poljane« vplival na rusko družbo.

42 min 46 s

20.02.2017

Ob 100-letnici rojstva Jožeta Babiča

Tudi v SNG Nova Gorica so se pridružili sklopu dogodkov ob stoletnici rojstva Jožeta Babiča, slovenskega gledališkega in filmskega režiserja ter dramaturga, pobudnika profesionalizacije novogoriškega gledališča ter prvega direktorja in umetniškega vodje Primorskega dramskega gledališča (od 1968 do 1974). 11. februarja so priredili pogovor v njegov spomin. Sopotniki dramska igralka Teja Glažar, režiser Dušan Jovanović, režiser Dušan Mlakar, bivši direktor Sergij Pelhan, režiser Janez Povše in minister za kulturo, režiser Tone Peršak, avtor knjige Med stvarnostjo in domišljijo (o režiserju Jožetu Babiču),so osvetlil njegovo življenje in delo, predvsem pomemben prispevek k razvoju novogoriškega gledališča. Pogovor, ki ga je vodila dramaturginja Martina Mrhar, smo posneli za oddajo Arsov humana. Oddajo je pripravil Alen Jelen.

55 min 7 s

13.02.2017

Aleš Berger, Prešernov nagrajenec

\t\t\t Prevajalec Aleš Berger se je podpisal pod vrsto vrhunskih prevodov vrhunskih avtorjev, zlasti iz 20. stoletja. Svoje mojstrstvo je dokazal že kmalu na začetku svoje prevajalske poti, ko je prevedel Vaje v slogu Raymonda Queneauja. Seznam njegovih prevodov je dolg; je skorajda cvetober modernistične književnosti, v manjši meri pa vsebuje tudi klasične avtorje. Tako je Berger slovensko prevodno književnost obogatil (med drugim) s prevodi Apollinarja, Borgesa, Becketta, Bretona, Chara, Ciorana, Desnosa, Eluarda, Feydeauja, Garcío Lorco, Hergéja, Ionesca, Jarryja, Koltesa, Lautréamonta, Modianoja, Molierja, de Musseta, Préverta, Queneauja, Yasmino Reza, Senghorja … Več o prevajanju in svojih prevodih, pa tudi o dolgoletnem uredniškem delu in še čem je Prešernov nagrajenec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.Nikar ne zamudite. Foto: BoBo

52 min 27 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov