Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Junaki našega časa

452 oddaj

452 oddaj


Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.

Junaki našega časa

Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.


29.09.2014

Veronica Guerin

Irska novinarka Veronica Guerin je bila do srede 90-ih let prejšnjega stoletja svetovni javnosti še neznano ime, dokler je niso tistega tragičnega dne, 26. junija 1996, v Dublinu ustrelili člani zločinske tolpe, ker je želela razkriti organizirano mrežo ljudi, povezanih z drogo. Njeni poklicni začetki so bili v računovodstvu in PR-u, a smisel svojega delovanja je videla v novinarstvu, v iskanju resnice. Odkrivanje celotne zgodbe in njenega ozadja ter vpletenih v nečedne posle je postalo njen glavni cilj pri časopisu Sunday Independent oziroma kot je sama povedala: "Javnosti hočem razkriti, kako ta družba v resnici deluje." Kakšne pozitivne spremembe so se po njeni smrti zgodile v irski družbi in politiki ter zakaj se pri preiskovalnem novinarstvu omenja moralni bankrot medijev, lahko izveste v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: infomatique (Flickr)

9 min 29 s

22.09.2014

Adolphe Sax - izumitelj saksofona

V zvenu saksofona je nekaj magičnega, erotičnega, kar pritegne in očara. Okoli leta 1840 ga je skonstruiral danski izumitelj Adolphe Sax in z njim zaslovel že v času življenja. Danes pa na saksofon glasbeniki improvizirajo in preigravajo jazz, blues, swing, klasiko. Nam bo igral saksofonist Primož Fleischman, član Big Banda RTV Slovenija. O Adolphu Saxu in saksofonu se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa. Foto: Jean-Marie Huet/ Flickr, cc

10 min 26 s

15.09.2014

Poul Henningsen

V mesecu, v katerem mineva 120 let od rojstva Poula Henningsena, bomo v Junakih našega časa osvetlili lik tega danskega arhitekta, družbenega kritika in pionirja na področju oblikovanja luči. Skoraj vso svojo kariero je posvetil eksperimentiranju s svetlobo, da bi dosegel za oko najbolj prijazno razsvetljavo, ob kateri bi se ljudje tudi dobro počutili. Njegova najbolj znana modela luči sta PH5 in artičoka, ki ju odlikuje funkcionalnost, dovršen in brezčasen izgled. Zasnoval je tudi klavir PH Grand Piano, ki je del stalne zbirke v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku, del zabaviščnega parka Tivoli v Kobenhavnu, nekaj stanovanjskih hiš in tovarno. Henningsen je bil med obema vojnama ena od osrednjih figur danskega oblikovanja in tudi ena od vodilnih osebnosti kulturnega življenja. Barbara Belehar Drnovšek je pred mikrofon povabila dr. Barbaro Predan z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

7 min 41 s

08.09.2014

Peter Sellers

Če vam ime Richard Henry Sellers ni znano, se vam bo morda razjasnilo, če ga spremenimo v Petra. Peter Sellers je bil odličen britanski igralec in komedijant, ki je s svojim delom v radijski oddaji The Goon Show vplival na poznejši razvoj britanske in ameriške komedije ter popularne kulture. Iz ljudi je zvabil veliko smeha, ena njegovih opaznejših vlog za slovensko občinstvo je gotovo inšpektor Clouseau v filmih o Pink Panterju. Ustvarjalni geni, zaslužni za Sellersovo genialnost pred kamerami, pa so pripeljali tudi do trenutkov, ki so poskrbeli, da se je sčasoma umaknil izpred njih. Zasebno življenje tega komika so namreč zaznamovali tragični dogodki, polni zdravstvenih težav, zlorab zdravil in materinskega kompleksa, ki se ga nikoli ni mogel znebiti. Rdeča nit njegove biografije pa je predvsem vprašanje, kdo je sploh bil Peter Sellers. Preprosto vprašanje, ki pa ne da nujno preprostega odgovora, kot je ugotovila Tina Lamovšek. Oddajo Junaki našega časa torej posvečamo igralski legendi Petru Sellersu.

11 min 50 s

01.09.2014

Jelena de Belder- Kovačič

Botaničarka slovenskega rodu in strokovnjakinja za okrasne in užitne rastline Jelena de Belder- Kovačič (23.8.1925 – 31.9.2003) je napisala pet knjig, zadnja, “Okus po cvetju”, je prevedena tudi v slovenščino. Slovenci smo jo pobliže spoznali po istoimenski seriji ter ob drugih televizijskih oddajah, iz katerih smo si izposodili tudi nekaj odlomkov, ki jih lahko slišite v oddaji. Kot žlahtniteljica je de Belderjeva vzgojila več kot sto sort okrasnih rastlin, grmov in zeli. Za svoje dosežke je prejela najvišje priznanje angleškega Kraljevega hortikulturnega združenja ter si pridobila naziv baronica. Življenjska pot Jelene de Belder se je začela v Zagrebu, kjer je diplomirala iz agronomije, nekaj časa delala v vrtnarijah po zahodni Evropi, leta 1954 pa se je naselila v Belgiji. Tam je z možem prenovila arboretum, ki je zaslovel kot ena prostorsko najlepše urejenih zbirk drevja in študijsko središče, kjer so se srečevali tudi Slovenci. Med njimi sta bila tudi Marko Viher in Matic Sever, ki imata na Jeleno de Belder-Kovačič še vedno žive spomine. Foto: TV SLO.

12 min 47 s

25.08.2014

Robert Goddard

"Težko je reči, kaj je nemogoče, saj so včerajšnje sanje današnje upanje in jutrišnja resničnost," je nekoč dejal leta 1882 rojen ameriški profesor, fizik, izumitelj in raketni inženir Robert Hutchings Goddard. Naziv "oče modernega raketnega pogona" si je prislužil predvsem zaradi izuma prve rakete na tekoče gorivo. Ta je leta 1926 tudi uspešno poletela. V spomin na tega briljantnega znanstvenika je ameriška vesoljska agencija NASA ustanovila vesoljski center Goddard Space Flight Center v ameriški zvezni državi Maryland. Morda pa ste ljubitelji televizijskih nadaljevank njegovo ime zasledili še nekje: v seriji Mladi Indiana Jones ima naslovni junak pomočnika Goddarda, serija Star Trek: Naslednja generacija pa je imela vesoljsko ladjo s tem imenom. Preletimo zdaj življenje Roberta Goddarda v oddaji Junaki našega časa, v kateri ne bo manjkalo sanj in raket, kot je poizvedela Tina Lamovšek.

11 min 5 s

18.08.2014

Ljudevit Merčun - prvi slovenski diabetolog

Zapuščina nekaterih zdravnikov še danes predstavlja trdne temelje uspešnega zdravljenja bolezni sodobnega časa. To velja tudi za delo prof. dr. Ljudevita Merčuna, ki je velik del svoje poklicne poti posvetil preučevanju in zdravljenju sladkorne bolezni. Rodil se je leta 1900 v Mengšu, pri komaj 54-ih pa je umrl pod vrhom Storžiča. Svoje strokovno znanje o diabetesu je nenehno izpopolnjeval in z novostmi seznanjal bolnike, študente in medicinsko osebje. Danes je stroka enotna, da je bil dr. Merčun prvi slovenski diabetolog. Njegovo življenje in delo nam bo v oddaji Junaki našega časa približala Ana Marija Hafner, predsednica Društva diabetikov Tržič. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.

8 min 25 s

04.08.2014

Stanislav Petrov

Nekoga označiti za junaka v vojaško napetih okoliščinah že samo po sebi nakazuje na to, da je takšna ocena še kako odvisna od tega, čigavi strani in ideologiji je oseba služila. V oddaji predstavljamo vojaškega in računalniškega strokovnjaka, ki je pravilno prepoznal lažni alarm in tako sprejel pogumno odločitev – nadrejenih ni obvestil o nevarnosti, ki mu jo je sporočal računalniški sistem. Ruska stran je seveda zadržana in trdi, da en človek ni mogel sprejemati pomembnih vojaških in političnih odločitev ter tako ne bi mogel spremeniti toka zgodovine. Čas in delo častnika Stanislava Petrova spoznavamo skupaj z vojaškim zgodovinarjem, direktorjem Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Damijanom Guštinom.

9 min 6 s

28.07.2014

Jože Plečnik in njegov parlament

Na čisto prvi znamki, ki jo je po osamosvojitvi izdala slovenska pošta, nista bila upodobljena ne Prešeren ne Triglav. Tudi lipov list, človeška ribica in vaška situla so morali čakati druge priložnosti, saj je prednost pred vsemi dobil načrt za tako imenovano katedralo svobode, to je, za novo zgradbo slovenskega parlamenta, ki ga je pripravil arhitekt Jože Plečnik. In čeprav samo poslopje ni bilo nikoli zgrajeno, je podoba Plečnikovega parlamenta pozneje našla svojo pot še na kovanec za deset evrskih centov. Vse torej kaže, da je veliki arhitekt s svojo katedralo svobode ustvaril eno ključnih samoidentifikacijskih podob slovenstva. Zakaj se je Plečnikovo delo, ki ga seveda ne gre reducirati le na ta nerealiziran čeprav ikoničen projekt, tako udomačilo med Slovenci in zakaj ga častijo tudi ljubitelji umetnosti s celega sveta, pred prvim zasedanjem novega državnega zbora preverjamo v ponovitvi oddaje Junaki našega časa. Pripravil jo je Goran Dekleva. foto: Wikipedija

12 min 18 s

21.07.2014

Thor Heyerdahl

Leta 1947 je svet razburjeno spremljal mladega pustolovca Thora Heyerdahla, ki se je s splavom Kon Tiki odpravil na neverjetno, skoraj 8000 kilometrov dolgo plovbo preko Tihega oceana. Na ogorčenje mnogih je Heyerdahl trdil, da so Polinezijsko otočje naselili južnoameriški domorodci. Kljub temu, da ni znal plavati in se je bal vode, se je odločil svojo teorijo potrditi z legendarnim pomorskim podvigom. Thora Heyerdahla smo predstavili v oddaji Junaki našega časa, ki jo pripravila Martina Černe.

9 min 30 s

14.07.2014

Mary Anning

Mary Anning (1799 - 1847) je bila britanska zbiralka fosilov, ki je s svojimi najdbami v začetku 19. stoletja pomembno doprinesla k razvoju paleontologije. Njena odkritja ostankov ihtiozavra, pleziozavra, pterozavra in drugih fosilnih glavonožcev na obalah južne Anglije, kjer je živela so znanstvenikov pomagala bolje razumeti evolucijo. V njenem času namreč niso prav dobro znali razložiti, kaj so fosili. Ljudje so se spraševali, ali so nemara živali okamenele s čarovnijo in jih nasploh imeli za »čudesa narave«. Dvanajst let po njeni smrti 1859 izide eno temeljnih del biološke znanosti O nastanku vrst, Charlesa Darwina. Sogovornik Barbare B. Drnovšek v oddaji Junaki našega časa je magister Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

7 min 24 s

30.06.2014

Roald Amundsen

Roald Amundsen (1872 - 1928) je bil norveški raziskovalec polarnih območij, ki je pred več kot sto leti kot prvi človek v zgodovini osvojil južni pol. Bil je mož velikih ambicij, sanj in vzgibov, kakršni še danes ženejo raziskovalce, da tvegajo svoje življenje v najodročnejših in najekstremnejših krajih sveta. Preminil je junija 1928 v eni od reševalnih misij na severnem polu. Po njem so na Antarktiki poimenovali goro, zaliv, ledenik in raziskovalno postajo, njegovo ime nosi tudi krater na Luni. Roalda Amundsena v Junakih našega časa predstavljata Jure Čepin in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Wikipedia/Vidariv

8 min 11 s

23.06.2014

Edson Arantes do Nascimento - Pelé

Ena od najprepoznavnejših ikon svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji je zagotovo tudi nacionalni junak Pele. Bosonogi deček, kije na ulicah rodnega Bauruja igral nogomet, si je v karieri pribrcal naziv nogometaša stoletja. Morda najslavnejši nogometaš vseh časov v Braziliji uživa status božanstva. V današnjih Junakih našega časa ponavljamo oddajo, ki je nastala ob prejšnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Zakaj je Pele Junak našega časa, je raziskovala Janina Jenko. foto: Flickr/Cliff

13 min 47 s

16.06.2014

Aldo Leopold

»Neka stvar je pravilna, kadar teži k ohranitvi integritete, stabilnosti in lepote biotske skupnosti. Napačna je, kadar k temu ne teži,« je največkrat citirana misel očeta okoljevarstvenih gibanj Alda Leopolda. Okoljski publicist, znanstvenik, eden prvih naravovarstvenikov se je rodil leta 1887 v ameriški zvezni državi Iowa in preminil nekaj let po koncu druge svetovne vojne leta 1948. Takoj po študiju gozdarstva na prestižni univerzi Yale je leta 1909 pričel delati za nacionalno gozdarsko službo. V Združenih državah Amerike in velikem delu sveta praktično vsak povprečno izobražen človek pozna njegovo najznamenitejše delo Almanah peščene dežele, v katerem je razširil etiko na odnos do nečloveških živih bitij in ekosistemov. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: www.nsrwa.org

9 min 25 s

09.06.2014

Mario Rodrigues Filho

V Junakih našega časa bomo predstavili brazilskega športnega novinarja Maria Rodriguesa Filha, po katerem so poimenovali nogometni stadion v Riu de Janeriu, bolj znan kot Maracana. Na njem bo tudi finalna tekma prvenstva. Filho, ki je živel med letoma 1908 in 1966, se je še posebno zavzemal za graditev omenjenega stadiona prav tam, kjer stoji danes, namenu pa so ga izročili leta 1950, ko je Brazilija prvič gostila mundial. Takrat sta se v dramatični finalni tekmi pomerili reprezentanci Urugvaja in Brazilije. Druga je izgubila in ta športni poraz je za narod, ki mu nogomet pomeni zelo zelo veliko, še vedno boleč, kot bo povedal naš sogovornik sekretar veleposlaništva federativne republike Brazilije v Ljubljani – Ibere Uchoa de Azevedo Barbosa. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

8 min 30 s

02.06.2014

JMW Turner

Josepha Mallorda Williama Turnerja umetnostna zgodovina uvršča med najpomembnejše evropske slikarje. Ta britanski romantični krajinar, akvarelist in grafik je na prelomu iz 18. v 19. stoletje ustvaril edinstven slog, s katerim je odprl vrata impresionizmu. Turner velja za enega najbolj inovativnih in tehnično nadarjenih slikarjev. Ljudje v njegovem času so ga imeli za malo norega, saj so bile njegove slike tako zelo drugačen od tistega, kar so ustvarjali drugi umetniki. Režiser Mike Leigh je njegovo življenje in delo letos predelal v filmski portret. Ekscentričnega slikarja je upodobil Timothy Spall, ki je na nedavnem filmskem festivalu v Cannesu prejel tudi nagrado za najboljšo moško vlogo in nasploh navdušil filmske kritike. Turnerja v Junakih našega časa predstavlja umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar – muzejski svetnik Narodne galerije. Z njim se je pogovarjala Barbara Belehar Drnovšek.

8 min 7 s

19.05.2014

Prof. dr. Anton Dolenc

Spomnili se bomo prof. dr. Antona Dolenca – zdravnika, medicinskega etika in deontologa, slikarja in pesnika, ki je živel v letih od 1930 do 2013. Kot dolgoletni predsednik Slovenskega zdravniškega društva je v svojem času pomembno sooblikoval zdravstveno politiko bil kritičen do razmer v zdravstvu. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je spodbudil zidavo nove medicinske fakultete v Ljubljani in dosegel vnovično uvedbo šestletnega študija medicine. Svoj osebni svet je prelil v poezijo in na platna. Nedavno so po njem poimenovali osrednjo galerijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek. Foto: folketc.si

9 min 15 s

12.05.2014

Marcel Duchamp

Ko so 500 umetniških kritikov in zgodovinarjev vprašali, katero je napomembnejše umetniško delo moderne umetnosti, se je na prvem mestu za marskikoga presenetljivo znašla Fontana Marcela Duchampa. Pisoar, ki ga je Duchamp obrnil na glavo in poimenoval Fontana, je leta 1917 naletel na le malo razumevanja, toda vpliv, ki ga je to delo imelo v drugi polovici 20. stoletja, je spremenil razumevanje umetnosti. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

10 min 40 s

21.04.2014

Andrej Gosar

Slovensko politiko, v grobem rečeno, že skoraj stoletje in pol zaznamuje razklanost na dva ne le nasprotujoča si, temveč – prepogosto – že kar izključujoča se tabora. Strahovi, zamere in predsodki, ki jih na levici gojijo o desnici, ter strahovi, zamere in predsodki, ki jih na desnici gojijo o levici, se gladko prenašajo iz roda v rod. Tisti politik, ki želi pri nas misliti s svojo glavo, ki želi kritičnemu pretresanju podvreči ustaljena prepričanja tako enega kakor drugega tradicionalnega tabora ter javnost nagovarjati z idejami in stališči, ki niso preprosto vpisljiva v izključevalno dihotomijo staroslovencev in mladoslovencev, klerikalcev in liberalcev ali domobrancev in partizanov, pa se lahko nadeja kvečjemu vsesplošnega nezaupanja in številnih polen, ki mu bodo pod noge letela zdaj z ene zdaj z druge strani. Eden takih je bil zagotovo krščanski socialist dr. Andrej Gosar. Bil je ugleden pravnik, sociolog, ekonomist in univerzitetni predavatelj pa tudi poslanec in minister za časa prve Jugoslavije, a njegova izvirna politična misel ga je, ko se je v dvajsetih in tridesetih letih nebo nad Evropo nezadržno mračilo, potiskala na margino. Z globokim nezaupanjem so nanj zrli tako zagrizeni klerikalci kakor zagrizeni komunisti, z njim so precej ostro polemizirali tudi mlajši krščanski socialisti in ko se je začela druga svetovna vojna, ni šel ne k partizanom ne k domobrancem. Ostal je sam in danes je večidel pozabljen, izbrisan iz našega kolektivnega spomina. A to še ne pomeni, da nam, ki živimo v 21. stoletju, njegovi nazori in njegova življenjska usoda ne morejo povedati ničesar pomembnega. Česa se torej lahko naučimo pri dr. Andreju Gosarju, bomo preverjali v današnjih Junakih našega časa, ki bodo na sporedu prav ob 44. obletnici Gosarjeve smrti. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

14 min 13 s

14.04.2014

Rachel Carson

Pred natanko petdesetimi je preminila ameriška okoljevarstvenica Rachel Carson. Leta 1962 je s knjigo Nema pomlad povzročila okoljevarstveno revolucijo, ko je med prvimi na svetu utemeljeno predstavila posledice nerazsodne rabe pesticidov za okolje, ki jih je bilo v povojnih Združenih državah Amerike mogoče opaziti v primerih množičnih poginov ptic. Pojmi, kot so okoljevarstvo, ohranjanje narave in okoljska škoda pred Nemo pomladjo v splošni javnosti praktično niso obstajali. Oddajo Junaki našega časa o Rachel Carson je pripravil Blaž Mazi.

10 min 34 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov