Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
449 epizod
449 epizod
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ameriška pisateljica, filozofinja, politična aktivistka, feministka, predavateljica, filmarka, režiserka… Susan Sontag je bila ena vodilnih mislecev 20-ega stoletja. Pri zgodnjih 24-ih letih je doktorirala na Harvardu, s svojimi eseji je pretresala intelektualne kroge in si prislužila naziv temna gospa ameriške inteligence. Susan Sontag je pisala o pornografiji, drogah, rock glasbi, posebej odmevna pa so bili njeni eseji o interpretaciji, o fotografiji, o vojni, o bolezni, o ženskah.
Ob 25. obletnici plebiscita smo se v oddaji Junaki našega časa spomnili enega ključnih arhitektov slovenske osamosvojitve, Jožeta Pučnika. O poti, ki jo je Pučnik prehodil od osamljenega oporečnika v petdesetih in političnega zapornika v šestdesetih do protagonista demokratične družbene preobrazbe in pri tem vseskozi ostal pokončen, samosvoj in zavezan idejam zahodno-evropske socialdemokracije, sta spregovorila Janko Kos in Spomenka Hribar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
O Helen Keller so zapisali, da je ena od najzanimivejših in najplemenitejših osebnosti zadnjih sto let. Rodila se je kot zdrav otrok, zaradi bolezni pa je pri devetnajstih mesecih izgubila vid in sluh. Kljub svoji gluhoslepoti je ob pomoči učiteljice Ann Sullivan stopila iz sveta tišine in teme; diplomirala, potovala, predavala in pisala knjige. Izjemno življenje in delo Helen Keller bosta v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc, osvetlila dr. Simona Gerenčer Pegan in Anton Petrič. Vabljeni k poslušanju. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Konec oktobra je minilo deset let od smrti Daneta Zajca, dramatika in nemara največjega pesnika druge polovice slovenskega dvajsetega stoletja. In vendar ob obletnici po medijih ni bilo opaziti spominskih zapisov, nihče ni priredil slavnostne recitacije, založniki niso ponatisnili katere izmed Zajčevih zbirk. Lahko rečemo: dolgost spomina našega je pač kratka in svet se po svojih nedoumljivih poteh brezbrižno vrti naprej, vedno naprej. To seveda lahko rečemo. Toda ne čas, ne brezbrižnost, ne pozaba Zajčevi pesmi ne bodo prišli do živega. Njeni verzi namreč ostajajo živi. Režejo v živo. Zakaj je tako, smo preverjali v tokratnih Junakih našega časa. Gost pred mikrofonom je bil pesnik Aleš Šteger. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
19.stoletje je bilo čas velikega napredka na področju prometa. V tem času so po cestah začeli voziti prvi avtomobili, motorji in kolesa. Da so takšni, kot jih poznamo še danes, je v veliki meri zaslužen zlasti prleški človek, izumitelj, tovarnar in vizionar Janez Puh. Nekaj glavnih zanimivosti iz njegovega življenja in rezultatih njegovega dela, s katerimi se je zapisal v tretje tisočletje, s pomočjo skrbnika in vodnika po Puhovem muzeju v njegovem rodnem Sakušaku Janezom Čehom v Junakih našega časa predstavlja Lidija Kosi.
Srednji vek ni bil najbolj naklonjen močnim ženskam. Le zelo redke so imele priložnost, da kakorkoli posežejo v dogodke svojega časa, kaj šele, da se resnično uveljavijo. V številnih pogledih je zato Alienor Akvitanska izjemna osebnost. V Evropi 12. stoletja je podirala številne tabuje in vedno znova ubirala svojo pot. Močno si je prizadevala za boljši položaj žensk v družbi, izdatno je podpirala umetnost in pripomogla k razcvetu trubadurske lirike, aktivno pa je posegala tudi v politično življenje. Foto: Alienorin nagrobnik v opatiji Fontevraud, Wikipedia, CC
Ameriški mediji so ga označili za Einsteina seksualnosti. Strokovnjaki pa o njem govorijo kot o začetniku seksologije in ga štejejo za prvega gejevskega aktivista. Magnus Hirschfeld, nemški zdravnik in raziskovalec, je bil namreč na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomembna oseba v razpravah o spolnosti in spolni usmerjenosti. Ves čas se je tudi boril za pravice spolnih manjšin. Njegovo življenje in delo bosta osvetlila zgodovinar Ralf Dose in sociolog Roman Kuhar. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Magnus-Hirschfeld-Gesellschaft e.V.
Internet je tehnologija, ki je za vedno spremenila svet. K razvoju tega dragocenega izuma je veliko prispeval tudi Aaron Swartz, ameriški programerski čudežni deček, ki se je že kot najstnik pridružil skupini programerjev, s katero so izumili RSS. Bil je sooblikovalec organizacije Creative Commons, soustanovitelj reddita, glavni oblikovalec odprte knjižnice in eden od najpomembnejših aktivistov, ki je pripomogel k zavrnitvi protipiratskega zakona SOPA. Aaron Swartz je nasprotoval plačljivim internetnim bazam, ki prodajajo znanstvene članke in prihodek od prodaje delijo z založniki. Menil je namreč, da bi moralo biti že plačano znanstveno delo dostopno brezplačno.
Ameriški slikar Jackson Pollock je eden najrazvpitejših in najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. S svojo enkratno abstraktno slikarsko tehniko je v svet moderne umetnosti vnesel pravo revolucijo. Tako imenovani driping – kapljanje, kapljično slikanje – je zaznamoval ne le prihodnje generacije slikarjev, temveč tudi druge umetniške prakse, na primer body art in performans. Vendar je Pollock zelo zgodaj postal alkoholik in kljub poskusom zdravljenja je bilo to glavni krivec njegovega propada. Njegovo življenjsko pot je pri štiriinštiridesetih pretrgala prometna nesreča. O liku Jacksona Pollocka (živel je v letih 1912–1956) in o njegovem pečatu bo v oddaji Junaki našega časa spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Nadja Gnamuš, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
Grace Hopper je bila ena najpomembnejših žensk, ki so prispevale k razvoju računalništva. Profesorica matematike je bila od druge svetovne vojne zaposlena v ameriški mornarici, kjer se je povzpela do čina kontraadmiralke. Njeno delovno področje so bili računalniki. Delala je s prvim ameriškim računalnikom Mark 1, njen ključni prispevek pa je bil razvoj računalniškega jezika COBOL. Prav zaradi jezika za sporazumevanje, ki je uporabljal besede namesto številk, so računalnike lahko začeli uporabljati tudi ljudje, ki niso bili matematični strokovnjaki. To junakinjo našega časa bo predstavila Urška Henigman.
Ko je psihiater dr. William Glasser med letoma 1954 in 1957 služboval na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice v Los Angelesu, ni bil zadovoljen z napredkom svojih pacientov. Spraševal se je po vzroku in razmišljal, kaj bi lahko storil. Vzniknila je realitetna psihoterapija, ki jo je William Glasser razvil iz svoje teorije izbire. Ta uči, da si v življenju edino sami izbiramo vse, kar počnemo. Drugi nas ne morejo ne osrečiti in tudi ne onesrečiti. Dr. Williama Glasserja – njegovo teorijo in življenje – bomo osvetlili v oddaji Junaki našega časa. Pogovarjali smo se z ravnateljico OŠ Preserje pri Radomljah Ano Nušo Kern in psihoterapevtko Bóbo Lojk z Evropskega inštituta za realitetno terapijo v Kranju. Oddajo je pripravil Iztok Kônc. Foto: WikimediaCommons, cc
Filozof, teolog, glasbenik in zdravnik Albert Schweitzer je živel v času izredno hitrega napredka v znanosti in tehniki pa tudi v času obeh vojn in opozarjal, da ob materialnem razvoju ne bi smeli pozabiti in zanemariti duhovnega. Kljub temu, da bi si v Evropi lahko ustvaril uspešno akademsko kariero, je večino svojega življenja preživel na robu afriškega pragozda v Gabonu, kjer je zgradil bolnišnico in bil dan za dnem na razpolago množici bolnikov. Utemeljil je svojo etiko spoštovanja do življenja in z njo razširil človekovo odgovornost na vsa živa bitja. Za svoje delo je leta 1953 prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Prav v mesecu, ko mineva pol stoletja od njegove smrti, oddajo pripravljata Boštjan Debevec in Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
Ko so se po koncu prve svetovne vojne na zemljevid bližnjega vzhoda vrisovale državne meje, ki prav zdaj spet izginjajo v spopadih, ki divjajo po Iraku in Siriji, je imela pri njihovem nastanku izredno veliko vlogo Angležinja Gertrude Bell. Pogosto jo primerjajo z Lawrencem Arabskim, le da je Gertrude Bell danes manj znana, njena vloga v zgodovini pa je bila mnogo pomembnejša. Bila je prva ženska v britanski vojaški obveščevalni službi, lastnoročno je narisala južne meje Iraka, ustanovila je bagdadski arheološki muzej in si pridobila tako velik ugled med lokalnimi voditelji, da so ji pred muzejem celo postavili spomenik. Foto: Wikipedia
Na pragu letošnje jeseni je umrl prominentni britanski nevrolog in pisatelj Oliver Sacks. Togi medicinski znanosti je v svojih delih dodajal literarne prvine. Ena njegovih najbolj znanih knjig ima naslov Prebujanja - Awakenings, v kateri je opisal zgodbe bolnikov s hudo obliko Parkinsonove bolezni. Po knjižni predlogi je bil posnet tudi z oskarjem nagrajeni film, v katerem sta zaigrala Robin Williams in Robert De Niro. Za Oliverja Sacksa so bili človeški možgani najbolj neverjetna stvar v vesolju in zato pomembni, da se jih preučuje. V tokratni oddaji Junaki našega časa bo več o njem in njegovem delu povedal nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan. Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih.
Na današnji dan pred 145-imi leti se je v Italiji rodila Maria Montessori. Zdravnica, raziskovalka, univerzitetna profesorica, borka za pravice žensk in otrok, izjemna govorka in predvsem reformatorka izobraževanja. Menila je, da mora izobraževalni sistem oblikovati samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne otroke, saj bodo ti odrasli v samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne odrasle, ki bodo spremenili svet. Njena metoda je predstvila popolnoma drugačen pristop k izobraževanju otrok. Zaradi izjemnih učnih rezultatov, ki so jih dosegali njeni učenci, se je nov način poučevanja hitro razširil po Evropi in v Združenih državah Amerike. Pripravlja Urška Henigman. Gostja: Melita Kordeš Demšar z Montessori inštituta v Ljubljani. foto: wikimedia
Minilo bo 145 let od rojstva Marie Montessori. Zdravnice, raziskovalke, univerzitetne profesorice, borke za pravice žensk in otrok, izjemne govorke in predvsem reformatorke izobraževanja. Menila je, da mora izobraževalni sistem oblikovati samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne otroke, saj bodo ti odrasli v samozavestne, neodvisne, svobodomiselne in ustvarjalne odrasle, ki bodo spremenili svet. Njena metoda je predstvila popolnoma drugačen pristop k izobraževanju otrok. Zaradi izjemnih učnih rezultatov, ki so jih dosegali njeni učenci, se je nov način poučevanja hitro razširil po Evropi in v Združenih državah Amerike. Pripravlja Urška Henigman. Gostja: Melita Kordeš Demšar z Montessori inštituta v Ljubljani.
Don Bosko velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. Pomagati je želel predvsem mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Veliko njegovih varovancev je pozneje pridobilo ugled tako v javnem kot tudi v cerkvenem življenju. Leta 1846 je don Bosko ustanovil prvi oratorij Frančiška Saleškega, leta 1859 pa kongregacijo ali družbo don Boskovih salezijancev. Mineva 200 let od rojstva tega svetovno znanega pedagoga. Pater Jure Babnik bo tako v Junakih našega časa predstavil življenje in delo ustanovitelja salezijanskega reda. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Don Bosko velja za ideal modernega katoliškega duhovnika in začetnika preventivnega vzgojnega sistema. Pomagati je želel predvsem mladim, da bi jih obvaroval pred nevarnostjo kriminala in jih usposobil za dostojno življenje. Veliko njegovih varovancev je pozneje pridobilo ugled tako v javnem kot tudi v cerkvenem življenju. Leta 1846 je don Bosko ustanovil prvi oratorij Frančiška Saleškega, leta 1859 pa kongregacijo ali družbo don Boskovih salezijancev. Mineva 200 let od rojstva tega svetovno znanega pedagoga. Pater Jure Babnik bo tako v Junakih našega časa predstavil življenje in delo ustanovitelja salezijanskega reda. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Avgusta je opazovanje nočnega neba še posebej zanimivo. Vsako leto lahko opazujemo katerega od planetov iz našega osončja, letos je to Saturn, meteorni roji pa pričarajo ples utrinkov, ki vzbuja upanje o izpolnitvi želja. Pred 137 leti se je velika želja izpolnila Asaphu Hallu, saj je s takrat najboljšim teleskopom na svetu odkril Marsovi luni Deimos in Phobos. Tistega avgusta je bil namreč Mars v zelo ugodnem položaju za opazovanje, zato je izjemno natančen, prizadeven in vztrajen ameriški astronom lahko dokazal obstoj dveh Marsovih lun, o katerih je govoril že Johannes Kepler. Asapha Halla, enega od pionirjev odkrivanja rdečega planeta, zato umeščamo med junake našega časa. Oddajo je pripravila Urška Henigman. Sogovornik: Gregor Traven foto: wikimedia commons
Neveljaven email naslov