Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kulturni fokus

531 oddaj

531 oddaj


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.


11.11.2016

Vohunka in vohuni

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

57 min 51 s

04.11.2016

Kosovel in Tagore v zlatem čolnu

Leta 1925 je Srečko Kosovel nameraval izdati knjižni prvenec. Projekt je navsezadnje sicer padel v vodo, toda literarna zgodovina si je zapomnila naslov, ki ga je svoji načrtovani prvi pesniški zbirki poiskal mladi umetnik: Zlati čoln. Ta podrobnost pa je pred nekaj leti pritegnila pozornost literarne raziskovalke Ane Jelnikar, ki se je dotlej posvečala predvsem indijski kolonialni in postkolonialni književnosti. Jelnikarjevi namreč ni ušlo, da je Kosovelov naslov, Zlati čoln, identičen naslovu ene najbolj uspelih in mednarodno odmevnih zbirk pesnika, pisatelja, glasbenika, slikarja in še vedno edinega indijskega Nobelovega nagrajenca za književnost, Rabindranatha Tagoreja. Znanstvenica je posumila, da tu morda ne gre le za igro slepega naključja, in kaj kmalu ugotovila, da je Kosovel Tagoreja dejansko zavzeto bral, se pri njem navdihoval, spoznala je, da sta oba umetnika, slovenski in indijski, vsak sicer na svojem koncu sveta vendar ob istem času razvijala podobno daljnosežni, utopični misli o radikalni preobrazbi moralno bankrotiranega sveta. Svoja spoznanja je Ana Jelnikar nato strnila v znanstveni študiji Universalist Hopes in India and Europe: The Worlds of Rabindranath Tagore and Srečko Kosovel (Univerzalistična upanja v Indiji in Evropi: svetova Rabindranatha Tagoreja in Srečka Kosovela), ki je pred nedavnim izšla pri nadvse ugledni založbi, Oxford University Press. Kako sta torej Kosovel in Tagore povezana in kakšen je zlati čoln, v katerem sedita, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom je bila Ana Jelnikar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Janine Pauke (Flickr)

47 min 48 s

21.10.2016

Bob Dylan, Nobelov nagrajenec

Že dolgo nobena Nobelova nagrada za književnost ni dvignila toliko prahu kakor letošnja, ki jo je prejel Bob Dylan. Legendarnemu kantavtorju je to visoko priznanje pripadlo, ker je, kakor so v utemeljitvi zapisali švedski akademiki, znotraj velike ameriške pesemske tradicije ustvaril nove poetske izrazne možnosti. Ob tem so člani Nobelovega odbora še opozorili, da je bila v preteklosti – v antiki, denimo, pa v srednjem veku in renesansi – poezija praviloma peta, to je: neločljiva od glasbe, in da je Dylanovo ustvarjanje torej zlahka mogoče vpeti v najžlahtnejši kontekst zahodne literarne tradicije. Treba je priznati, da se, strogo vzeto, Švedi ne motijo ne glede Dylanovega prispevka k evoluciji ameriške (ljudske) pesmi ne glede starih povezav med poezijo in glasbo, vendar pa vse to ni prav nič zaleglo; v medijih in na družabnih omrežjih so se takoj vnele precej razgrete razprave, ali niso tokrat člani Švedske akademije ustrelili kapitalnega kozla. Nekateri so se, denimo, hudovali, da besedila pétih pesmi per definitionem ne morejo nikoli doseči literarne bravuroznosti pesniških tekstov, napisanih za tiho, kontemplativno branje. Drugi so bili še bolj ogorčeni in so dokazovali, da je Dylan že vso svojo 54 let trajajočo kariero odločno precenjen in da bi morali švedski akademiki, če so se že odločili nagraditi tekstopisca, nagrado prisoditi komu drugemu, Leonardu Cohenu, na primer, ali pa brazilskemu mojstru Caetanu Velosu. Spet tretji so se pritoževali, da je Švedska akademija s svojo odločitvijo pravzaprav le še okrepila vse tiste procese, ki spodjedajo moč pisane besede, knjigi nasploh in tako imenovani visoki literaturi posebej pa jemljejo njen kulturni kapital in na ta način navsezadnje služijo vsesplošnemu poneumljanju družbe. Pomisleki četrtih so bili milejši; Dylan je že umetnik, ki bo relevanten še stoletja, so zatrjevali, toda nagraditi ameriškega kantavtorja, ki resnično uživa planetarno prepoznavnost, je povsem odveč – Nobelovo nagrado (in z njo pozornost svetovne javnosti) bi bilo bolje nameniti kakemu umetniku, za katerim pač ne stoji globalni medijski pogon. Ali so ti pomisleki relevantni ali ne, smo premišljevali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostje pred mikrofonom so bili literarni zgodovinar in kulturolog dr. Nicholas Jeffs, pesnik in prevajalec Jure Potokar ter sociolog glasbe dr. Ičo Vidmar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Bob Dylan na odru v Londonu 2011 (Wikimedia Commons)

48 min 5 s

07.10.2016

Liam Young o pametnih mestih prihodnosti

V preteklih tisočletjih so izkušnjo mestnega življenja določale predvsem monumentalne zgradbe javnega značaja; človeške drame so se vse do današnjih dni odvijale na križišču med vladarjevo palačo, katedralo, sodiščem, tržnico, tovarno, gledališčem in parkom. Mednarodno priznani britanski spekulativni arhitekt in urbanist, Liam Young, pa je prepričan, da bodo že v bližnji prihodnosti same zgradbe postale manj pomembne od načina, kako jih bomo vpeli v vseprežemajočo, interaktivno informacijsko mrežo, ki bo na voljo javnosti 21. stoletja. Mesta prihodnosti bodo, drugače rečeno, pametna, ali pa jih ne bo. Toda kaj to resnično pomeni? Kako se bo življenje v takih mestih spremenilo? Se bomo sploh še zadrževali v barih, na ulicah in trgih ali pa nam bo zadoščalo kramljanje po internetu? Nas bo na vsakem koraku nadziral tehnološki veliki brat? – Odgovore smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom je bil Liam Young. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Wikimedia Commons

52 min 21 s

28.10.2016

Muzeji in nove dobe

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

53 min 48 s

30.09.2016

Epizodični spomin

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

45 min 54 s

23.09.2016

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Kdo vendar ne pozna Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, tistih debelih knjig z belimi platnicami in rdečimi naslovnimi črkami, v katerih so objavljeni ne le literarni biseri Vodnika, Prešerna, Tavčarja, Cankarja, Župančiča in drugih književnikov, ampak tudi njihova publicistična besedila pa njihovi dnevniki, pisma in spomini, pravzaprav vse, kar so kdaj zapisali in se je ohranilo do danes. V letu 2016 mineva že sedemdeset let, odkar so izšli prvi zvezki v tej zbirki, brez katere si naši literarni znanstveniki skoraj ne znajo več predstavljati svojega dela, saj so vse knjige, zbrane v Zbranih delih, bogato komentirane in brezhibno opremljene s popolnim znanstveno-kritičnim aparatom. Videti je torej, da Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev predstavljajo enega najbolj ambicioznih in najbolj rigoroznih znanstvenih projektov na Slovenskem danes, pravcati intelektualni zaklad nacionalnega pomena. Obenem pa ne gre spregledati, da se je število bralcev te zbirke v desetletjih precej zmanjšalo; če so Cankarja nekoč tiskali v 8000 izvodih, knjige avtorjev, ki izhajajo danes – med drugim gre za Vladimirja Bartola, Edvarda Kocbeka in Zofko Kveder – natisnejo v vsega 300 izvodih. Je projekt Zbranih del potemtakem ogrožen; se je njegovemu osnovnemu konceptu iztekel čas? Bi bilo v prihodnje te knjige smotrno izdajati predvsem v elektronski obliki? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom je bil dr. Matija Ogrin, urednik Zbranih del. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

54 min 29 s

16.09.2016

Roald Dahl

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

52 min 42 s

09.09.2016

Festival Indigo

Koliko moči ima danes lahko festival? Ali lahko ideje, ki ji predstavlja, zaživijo samostojno življenje in pustijo trajno sled tudi v družbi širše? Novi festival sodobnih idej Indigo, ki od srede poteka v Ljubljani, si je nedvomno zastavil tak ambiciozen cilj. S povezovanjem različnih institucij in kreativnih posameznikov ter vzpostavljanjem novih platform za predstavljanje in razvijanje idej v umetnosti, kulturi, medijih, glasbi, filmu, gledališču in oblikovanju skuša prestopati meje med različnimi kulturnimi sferami in odpirati nove perspektive. O viziji festivala Indigo v tokratnem Kulturnem fokusu s snovalci festivala Indigo Blažem Peršinom, Markom Maršićevićem in Janijem Pirnatom.. Foto:MGML

54 min 46 s

02.09.2016

Kritični strip

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

59 min 28 s

26.08.2016

Christopher Marlowe

François Villon, lord Byron, Paul Verlaine, Venedikt Jerofejev, William Burroughs … Zgodovina književnosti pozna kar nekaj povsem genialnih ustvarjalcev, ki jih je njihova divja, neukročena narava pripeljala v resna navzkrižja bodisi z nenapisanimi moralno-etičnimi normami svojih sodobnikov bodisi z zakonom. Še najraje, seveda, kar z obema. A obenem ne gre spregledati, da je na teh slabih fantih svetovne literature tudi nekaj neustavljivo intrigantnega in privlačnega. No, enemu izmed njih, angleškemu elizabetinskemu dramatiku in pesniku, Christopherju Marlowu, smo se v pogovoru z anglistom dr. Andrejem Zavrlom posvetili v tokratnem Kulturnem fokusu. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: domnevni portret Christopherja Marlowa (Wkipedia)

49 min 28 s

19.08.2016

Srednji vek

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

58 min 43 s

12.08.2016

V obljubljeno deželo - Slovenke v ZDA

Združene države Amerike seveda nikoli niso bile Indija Koromandija, kjer bi se cedila le med in mleko. Pogosto pa so vendarle ponujale bistveno boljše življenjske pogoje kakor Evropa. Zgodovinarji tako ocenjujejo, da se je v 19. in 20. stoletju samo iz slovenskih dežel v Ameriko – predvsem v zvezne države Ohio, Pennsylvania in Illinois – izselilo kar pol milijona ljudi. In če je naše zgodovinopisje doslej pod drobnogled jemalo predvsem izkušnje ameriških Slovencev, zdaj z razstavo V obljubljeno deželo – Slovenke v ZDA, ki je v začetku poletja vrata odprla v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, naposled prihajajo ženske. Usodam Slovenk, ki so svoj boljši jutri poiskale na oni strani velike luže, smo se posvetili tudi v tokratnem Kulturnem fokusu. Gostja pred mikrofonom je bila Helena janežič, v NUK-u vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije, ki je skupaj z Veroniko Potočnik in Špelo Velikonja razstavo V obljubljeno deželo tudi postavila. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. na fotografiji: porterti ameriških Slovenk na razstavi V obljubljeno deželo (Goran Dekleva)

46 min s

05.08.2016

Staroselci

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

57 min 4 s

29.07.2016

Bratje ali tujci?

Ob obisku predsednika Ruske federacije, Vladimirja Putina, v Sloveniji je v tokratnem Kulturnem fokusu beseda tekla o zgodovini slovensko-ruskih kulturnih stikov. Ti so bili dolgo le sporadični – to pravzaprav ni presenetljivo, če pomislimo, da geografija tu ni bila v nikakršno pomoč, saj smo Slovenci vendarle najbolj zahoden, Rusi pa najbolj vzhoden slovanski narod –, toda od napoleonskih vojn naprej je obseg teh stikov nezadržno naraščal. Pri tem sicer ne gre spregledati, da vselej le ni šlo gladko; politika je tu namreč vselej igrala pomembno vlogo. Sredi devetnajstega stoletja denimo, ko je bilo med našimi pradedi in prababicami čutiti močno panslovansko navdušenje, pa, seveda, takoj po drugi svetovni vojni je bilo umetnikov in znanstvenikov, ki so posredovali med obema narodoma, veliko. Nasprotno je bilo po koncu prve svetovne vojne pa ob izteku hladne vojne interesa za izmenjevanje in posredovanje bistveno manj. Toda v vsakem primeru so se zgodbe, ki so se v stoletjih spisale na razdalji med Rusijo in Slovenijo, sila zanimive. Podrobneje smo jih predstavili v pogovoru z zgodovinarjem in rusistom Simonom Malmevallom. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ruska kapelica na Vršiču (Wikipedia)

56 min 8 s

22.07.2016

Življenje v gozdu

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

50 min 8 s

15.07.2016

Odmevi Afrike

Slovenci danes s precejšnjim zanimanjem in občudovanjem spremljamo poročila o humanitarnem in pastirskem delu Pedra Opeke in drugih naših misijonarjev v Afriki. Z denarnimi donacijami in drugo materialno podporo jim tudi rade volje pomagamo pri zahtevnem delu. Vendar bi se motil, kdor bi mislil, da slovenski misijonarji odhajajo na črno celino šele v zadnjih, globaliziranih letih ali desetletjih, ko je širokih poti, ki vodijo v Afriko, bistveno več kot v preteklosti. Kakor namreč dokazuje razstava Odmevi Afrike: Družba sv. Petra Klaverja za afriške misijone in njeno delovanje v Ljubljani v prvi polovici 20. stoletja, ki je svoja vrata odprla sredi julija v stiškem Muzeju krščanstva na Slovenskem, so duhovniki in redovnice iz Slovenije odhajali misijonarit v dežele med delto Nila in Rtom dobrega upanja že precej prej. Kakšno zgodbo so ti misijonarji med obema svetovnima vojnama pravzaprav izpisali v Afriki in na kakšen način so to celino predstavili svojim rojakom, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonom smo tako gostili kustosa afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, dr. Marka Freliha, ki je soavtor razstave v Stični. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

48 min 45 s

08.07.2016

Ivana Kobilca

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

54 min 30 s

01.07.2016

Uroš Zupan

Uroš Zupan velja za bržčas najpomembnejše slovensko pesniško ime po osamosvojitvi. V tem smislu je v spremni besedi h knjigi Mi se vrnemo zvečer, antologiji mlade slovenske poezije, nastale med letoma 1990 in 2003, literarni zgodovinar Matevž Kos že pred dobrim desetletjem zapisal, da so "metamorfoze Zupanovega pesništva tudi koraki na poti, ki jo je mlada slovenska poezija prehodila v devetdesetih in še čez". Ta sodba menda tudi danes, 25 let po izidu Zupanovega prvenca, še vedno drži. S Sutrami, z Reko, Odpiranjem delte, Nasledstvom, Nafto, Lokomotivami, Jesenskim listjem, Copati za hojo po Kitajski in z Obliko raja je namreč Zupan izpisal globoko izviren pesniški opus, ki je številne navdušil, spet druge raztogotil, tako rekoč nikogar pa ni pustil brezbrižnega ali nevtralnega. Literarni kritiki in zgodovinarji so kot ključne lastnosti Zupanovega pesništva sicer opredelili tele njegove poteze: odklanjanje zastrte, nerazumljive metaforike, značilne za visoki modernizem; stvaren, pogovoren, izpovedno precej neposreden jezik, poln vizualno nazornih podob; dolg, valujoč verz, za katerega se zdi, da ga je Zupan prevzel iz ameriške poetske tradicije; nostalgično iskanje izgubljenega otroštva, ki se za nazaj kaže kot doba, v katerem čas preprosto ni odtekal; precej odločno, ironično priostreno zavračanje iz tradicije dobro znane figure genialnega pesnika, ki naj s svojim delom lastnoročno odreši slovenski narod. Pa s temi lastnostmi svojega pisanja navsezadnje ni prepričal le slovenskih bralk in bralcev – prav pred nedavnim je, denimo, v Krakovu prejel ugledno nagrado Wisławe Szymborske za najboljšo poezijo, prevedeno v poljščino v lanskem letu. Ker pa je približno istočasno pri Cankarjevi založbi izdal še svojo najnovejšo pesniško zbirko, Avtomobilski bluz, je bil čas kar pravi, da smo Uroša Zupana povabili pred mikrofon Kulturnega fokusa in preverili, kaj se je v četrt stoletja ustvarjanja pravzaprav spremenilo v njegovi poeziji, kako nastajajo njegove pesmi in, ne nazadnje, zakaj mora pesnik, če želi dobro pisati, predvsem veliko brati. Z Urošem Zupanom se je pogovajal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

51 min 57 s

17.06.2016

Čipke

V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

56 min 20 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov