Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Naši umetniki pred mikrofonom

531 oddaj

531 oddaj


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Naši umetniki pred mikrofonom

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.


09.02.2019

Pesnik in esejist Jure Jakob, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko Lakota

Jure Jakob že vse od izida prvenca, knjige poezije Tri postaje, zanjo je prejel nagrado zlata ptica, velja za enega izmed naših najbolj priljubljenih pesnikov. Po štirih knjigah poezije se je preusmeril k esejistiki in za zbirko esejev Hiše in drugi prosti spisi (2015) prejel Rožančevo nagrado in nagrado kritiško sito. Nagrado Prešernovega sklada mu je prinesla peta knjiga poezije, zbirka Lakota. Kot je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala komisija, Jakob v njej »ostaja zvest svoji motiviki, ki jo povečini črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, pa tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, preciznost in zanesljivost v izrekanju, ter svoji problematiki: kako seči čezse; kako se z jezikom dotakniti sveta tam zunaj, ne da bi se pri tem kar koli poškodovalo; kako narediti, da bo tudi upesnjeni svet živ, resničen, otipljiv; kje, nenazadnje, sredi tega sveta najti prostor za človeka?« O svoji poetiki, opusu in ustvarjanju se je pogovarjal s Tino Kozin.

23 min 4 s

05.02.2019

Boris Cavazza

Danes praznuje Boris Cavazza, eden najpomembnejših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev. S svojim izjemnim opusom je v minulih desetletjih zaznamoval slovenski gledališki in filmski prostor, pomembno je tudi njegovo pedagoško delo, Oblikoval je ogromno odmevnih vlog – v filmu prvič v Peti zasedi kot politkomisar Ilija, za vedno pa si ga bomo zapomnili po njegovih izvrstnih upodobitvah likov v filmih To so gadi in Vdovstvo Karoline Žašler ali Kormoran in Primer Feliks Langus, dveh delih, za katera je sam napisal scenarij. Efemernejše, a morda še pomembnejše od filmskih so njegove mnoge gledališke vloge. Za svoje ustvarjanje je Boris Cavazza prejel mnogo nagrad in priznanj. Z današnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pa se vračamo v daljno leto 1985, ko je Boris Cavazza v studiu Radia Ljubljana takole razmišljal o umetniškem ustvarjanju. Foto Peter Uhan

12 min 37 s

26.01.2019

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - FILMSKI REŽISER BOŠTJAN HLADNIK - 7.7.2001

Oddajo posvečamo filmskemu in gledališkemu režiserju Boštjanu Hladniku. Rodil se je 30. januarja pred devetdesetimi leti. Boštjan Hladnik je posnel deset celovečernih igranih filmov in tretjino omnibusa ter vrsto krajših igranih in dokumentarnih del. Že z leta 1961 posnetim prvencem, s filmom Ples v dežju, je ustvaril najpomembnejši in najodmevnejši modernistični film na Slovenskem. Leto pozneje je zrežiral prvi slovenski nizko proračunski film Peščeni grad. Za nemškega producenta je posnel vizualno razgibano melodramo Erotikon in precej gledljivo komedijo Maibritt. Sledili so popartistično obarvani Sončni krik, erotična drama Maškarada in morda z absurdnim gledališčem navdahnjena komedija Ko pride lev. S socialno dramo Bele trave je Hladnik vznejevoljil nekdanje oblastnike. Z bizarno komedijo Ubij me nežno pa je znova dokazal, da je mojster nenavadnih domislic in spretnih prehodov iz stvarnega sveta v svet domišljije. Čas brez pravljic pripoveduje o družini v vihri vojne. V omnibusu Post scriptum je zrežiral zgodbo o umetniku, ki spozna, da ne dohaja več sodobne umetnosti. Z Boštjanom Hladnikom se je leta 2001 pogovarjal Marko Golja.

18 min 18 s

19.01.2019

Vid Pečjak

7. januarja je minilo devetdeset let odkar se je rodil ugledni psiholog doktor Vid Pečjak , ki se je uveljavil tudi kot pripovednik. Za otroke je (med drugim) napisal povest Drejček In trije marsovčki, za odrasle pa (predvsem) znanstvenofantastična besedila, med njimi roman Roboti so med nami (1974) In zbirko zgodb Kam je izginila Ema Lauš (1980), omenimo pa še zbirki Doktor živih in mrtvih (2004) , Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene (2007). Ob pisateljevi petinsedemdesetletnici se je z Vidom Pečjakom pogovarjal Marko Golja.

16 min 43 s

12.01.2019

Rudi Španzel

edavno je dopolnil 70 let slikar Rudi Španzel. Diplomiral  je leta 1971 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju. Leta 1973 je končal specialko za slikarstvo pri prof. Janezu Berniku, leta 1975 pa specialko za grafiko pri prof. Marjanu Pogačniku. Španzel je eden najboljših in najbolj iskanih slovenskih portretistov. V njegovih delih prihajata posebej do izraza realizem in simbolika. S slikarjem se je o njegovem življenju in ustvarjanju pred leti pogovarjal Marko Golja. foto: https://www.facebook.com/photo.php?fbid=4286967287016&set=a.1516388424276&type=3&theater

16 min 48 s

05.01.2019

Franc Novinc

Novembra je dopolnil osemdeset let eden pomembnejših sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, slikar in grafik Franc Novinc. Po Šoli za oblikovanje je leta diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. Delal je kot restavrator in nato svobodni umetnik. Leta 1986 je bil izvoljen za docenta, potem za izrednega in leta 1996 za rednega profesorja za risanje in slikanje na ALU. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete, kako je Franc Novinc pred mnogimi leti - oddajo smo posneli leta 1987 - razmišljal in pripovedoval o svojem ustvarjanju.

15 min 45 s

29.12.2018

Marko Sosič

Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki.

19 min 54 s

29.12.2018

Marko Sosič

Pred dnevi je dopolnil 60 let pisatelj in režiser Marko Sosič. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je leta 2012 - takrat je izšel njegov roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino - z njim pripravila Tina Kozin. Po tistem je Marko Sosič leta 2014 izdal še Kratki roman o snegu in ljubezni, letos pa roman z naslovom Kruh, prah. Vabimo vas, da prisluhnete njegovemu razmišljanju o lastni pisateljski poti in poetiki.

19 min 54 s

22.12.2018

Ivo Mršnik

Ivo Mršnik je akademski slikar in grafik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca - posebej za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti se je Ivo Mršnik pogovarjal z Aleksandro Saško Gruden.

18 min 5 s

15.12.2018

Fotograf Stojan Kerbler

V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja - enega najpomembnejših fotografov na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih. Retrospektiva je prvi tako obsežen pregled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali razmišljanje Stojana Kerblerja, ki ga je leta 1999 posnela Aleksandra Saška Gruden. Foto: izrez iz fotografije Stojana Kerblerja z naslovom Bolečina, 1969; Portreti s ptujskih ulic http://www.stojankerbler.com

17 min 54 s

08.12.2018

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - ANJA ŠTEFAN

Anja Štefan je za svojo zbirko pesmi Drobtine iz mišje doline, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, septembra 2018 prejela nagrado večernica za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo. Nominirana je tudi za prestižno spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA), ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je govorila o svojem otroštvu, o razliki med branjem in pripovedovanjem, pa tudi o toplih odzivih bralcev na njeno delo. Z njo se je pogovarjala Ana Rozman.

23 min 29 s

01.12.2018

Marjanca Jemec Božič

Nedavno je slavila lep jubilej ilustratorka Marjanca Jemec Božič, avtorica nekaterih klasičnih podob iz slovenske likovne zakladnice. Njene stvaritve že dolgo veljajo za klasiko. S svojimi ilustracijami je dala novo razsežnost Pavčkovemu Juriju Muriju, Ribičičevi Nani mali opici, Suhodolčanovemu Piku dinozavru in še mnogim drugim literarnim delom. V našem arhivu hranimo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je Marjanca Jemec Božič zdaj že davnega leta 1983 razmišljala o svojih umetniških začetkih in o tem, kaj jo je zavezalo ilustraciji. Razmišljala je tudi o danes skoraj pozabljenem mediju televizijske ilustracije. Foto http://www.mladinska.com/zlata_macja_preja/ilustratorji

11 min 37 s

24.11.2018

Aksinja Kermauner

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

21 min 43 s

17.11.2018

Andrej Hočevar

Pesnik, pisatelj, urednik in publicist Andrej Hočevar se je doslej podpisal pod šest pesniških zbirk, zadnja med njimi, Seznam, je bila nominirana za Veronikino nagrado. Zelo odmevna pa je bila tudi njegova prva – in za zdaj še edina – prozna knjiga, zbirka kratke proze Dvojna napaka. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bo Andrej Hočevar razmišljal o razmerju med prozo in poezijo, o svojem opusu, predvsem pa tudi o tem, kdo pravzaprav so umetniki in kdaj oziroma zakaj so ‘naši’ – če seveda to sploh so. Andreja Hočevarja je v studio Radia Slovenija povabila Tina Kozin.

23 min 21 s

10.11.2018

Branko Cvetkovič

V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je do 25. novembra 2018 na ogled razstava del fotografa Branka Cvetkoviča z naslovom NE-PROSTOR | Nični PROSTOR. Branko Cvetkovič je po izobrazbi ekonomist, se je pa že kmalu povsem posvetil fotografiji. Uveljavil se je z arhitekturno fotografijo; kot je zapisal Peter Krečič, je v zadnjem obdobju »nekatera svoja raziskovalna izhodišča radikaliziral tako v smeri likovnega raziskovanja arhitekturnega notranjega prostora kot v smeri premišljanja o razmerju med svetlobo in doživljanjem arhitekture«. Z razstavo fotografij v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki se umetnik loteva tudi temeljnih vprašanj življenja, smrti in onostranstva. Z Brankom Cvetkovičem se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto:http://www.galerija-bj.si/obcasne-razstave/razstave/samostanska_cerkev/

26 min 7 s

03.11.2018

Naši umetniki pred mikrofonom - Janez Škof

Janez Škof Dobitnik Borštnikovega prstana za igralski opus Na letošnji zaključni slavnosti 53. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala v Mariboru, je Borštnikov prstan dobil Janez Škof, dramski igralec, član ansambla ljubljanske Drame in muzikant. Ob veliki nagradi pravi, da mu je malo nerodno in do izraza »slava« prezirljivo zamahne z roko. Tak je, Janez Škof, »igralski genij, ki v svojih stvaritvah prirodno združuje apoliničnost in dionizičnost,« kot je zapisala Saša Pavček. Na odru z navidezno lahkotnostjo ustvarja like, ki jih ne pozabimo več: Klementa Juga v Jančarjevem Klementovem padcu, doktorja Fausta v Goethejevem Faustu, Jurija v Šeligovi Svatbi, služkinjo, soprogo v Lubichevem Ko sem bil mrtev. Je pa tudi interpret slovenske poezije ob spremljavi diatonične harmonike, ki se je je naučil igrati sam in igra ter poje v skupini Čompe. Pred mikrofon radia Slovenija je Janeza Škofa ob velikem priznanju povabila Tadeja Krečič.

23 min 52 s

27.10.2018

Lidija Sotlar (1929-2018)

Baletna plesalka Lidija Sotlar se je rodila leta 1929 v Kruševcu, v Ljubljano je prišla v času druge svetovne vojne. Bila je prva slovenska profesionalna plesalka, ki se je izšolala v slovenski baletni šoli. Kot balerina je v ljubljanski operni hiši ustvarila več kot šestdeset likov širokega baletnega repertoarja tako temperamentnih kot nežnih, liričnih. Bila je odlična pedagoginja številnih generacij slovenskih baletnikov. Leta 2006 je objavila knjigo Spomini balerine. Za svoje delo je leta 1997 prejela Nagrado Lydie Wisiak in leta 2009 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 1981 pripoveduje o svoji profesionalni in življenjski poti.

10 min 41 s

20.10.2018

Kiparka Vlasta Zorko

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom bomo gostili akademsko kiparko Vlasto Zorko. Umetnica se je rodila leta 1934 v Mariboru, ki mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru pa tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Letos je Umetnostna galerija Maribor pripravila prvo pregledno razstavo njenih del. Z Vlasto Zorko se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Branko Senjor, izrez arhiv kiparke

21 min 42 s

13.10.2018

Brane Mozetič o sebi in svojem ustvarjanju

Pesnik, pisatelj, prevajalec, urednik in aktivist Brane Mozetič je svojo prvo pesniško zbirko Sneguljčica je sedem palčkov objavil že kot dijak leta 1976, dve leti pozneje je v samozaložbi izdal zbirko Soledadési, v zgodnjih osemdesetih letih je sodeloval v Škucevem literarnem zborniku in Pesniškem almanahu mladih, nato pa je sledila vrsta pesniških zbirk, med drugim Zaklinjanja (1987), Banalije (2003) in Nedokončane skice neke revolucije (2013). Mozetič je objavil tudi nekaj pripovednih del, tako za otroke in za odrasle, prevedel je vrsto avtorjev, med drugim Rimbauda, Geneta in Foucaulta ter uredil kar nekaj antologij s homoerotično motiviko. Ob svoji šestdesetletnici bo Brane Mozetič v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pripovedoval o svojem otroštvu, odkrivanju poezije, ustvarjanju, pa tudi o tem, kakšno mesto ima v slovenski kulturi in kaj mu pomenijo prevodi v tuje jezike, prebral pa bo še pesem, ki se začne z verzom Sanjam, da sem panter. Nikar ne zamudite. Foto: Diana Anđelić

22 min 40 s

29.09.2018

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM: Edi Berk

Edi Berk s svojimi rešitvami oblikovanja znakov, logotipov, celostnih grafičnih podob, knjig, katalogov, letnih poročil, različnih brošur in publikacij, vinskih etiket in druge embalaže, koledarjev, plakatov, poštnih znamk, denarja itn. je eden najvidnejših grafičnih oblikovalcev na Slovenskem. Svojo pot je začel na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kmalu po diplomi pa se je posvetil samo grafičnemu oblikovanju. S kolegom Andrejem Mlakarjem sta ustanovila studio Krog. Njegova dela so objavljena v več kot 170. strokovnih knjigah širom po svetu, v razstavnih katalogih razstav in nekaterih strokovnih revijah. Izdale so jih znane založbe, kot so Graphis, Rockport, PIE Books iz Tokia, Supon iz Washingtona, Art Direcotor’s Club iz New Yorka, Kashiwashobo, Graphic-sha in druge. Edi Berk je imel svoja dela razstavljena na več kot devetdesetih razstavah v New Yorku, Tokiju, Londonu, Parizu, Varšavi, Richmondu, Brnu, Monsu, Toyami, Mexicu Cityju, Moskvi in drugje. Je je dobitnik več nagrad in preko 1000 priznanj. V letu 1993 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na področju vidnih sporočil. Grafičnega oblikovalca Edija Berka je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

32 min 17 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov