Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Naši umetniki pred mikrofonom

531 oddaj

531 oddaj


Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.

Naši umetniki pred mikrofonom

Oddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.


05.05.2018

Milena Zupančič

Gostja oddaje bo ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih slovenskih gledaliških in filmskih igralk Milena Zupančič. Z njo se je pogovarjal Rok Bozovičar, spregovorila pa sta o njeni bogati igralski karieri, o stereotipih o igralskem poklicu, materinstvu in še čem. Dotaknila sta se tudi igralkine biografije spod peresa Tadeja Goloba, ki je izšla pred kratkim.

25 min 1 s

21.04.2018

Andrej Kurent

Odličje Marija Vera, igralsko priznanje za življenjsko delo za ustvarjanje na področju gledališke, filmske in radijske igre je ob začetku letošnjega Tedna slovenske drame prejel dramski igralec Andrej Kurent. Od leta 1953 do 1994 član SNG Drame v Ljubljani. Nastopal je tudi v Eksperimentalnem gledališču, na Odru 57, v Ad hoc gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem in Prešernovem gledališču. Že kot sedemnajstletnik je od prvega slovenskega celovečernega filma Na svoji zemlji igral tudi v filmih in številnih televizijskih ter radijskih igrah. Sedem let je bil predavatelj za tehniko govora na AGRFT v Ljubljani. Poleg študentske Prešernove nagrade in zlatega lovorjevega venca na mednarodnem sarajevskem festivalu MESS je prejel tudi Sterijevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Z Andrejem Kurentom se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Tadeja Krečič.

17 min 58 s

14.04.2018

Urban Koder

Marca je dopolnil pomembno obletnico skladatelj Urban Koder. Z glasbo se je začel ukvarjati že zgodaj, pozneje je študiral trobento in na Akademiji za glasbo v Ljubljani obiskoval predavanja iz kompozicije in dirigiranja. Skladanja filmske glasbe se je učil v tujini. Med letoma 1945 in 1971 je bil solist pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana, pozneje pa v isti hiši glasbeni urednik. Leta 1954 je ustanovil Ljubljanski jazz ansambel in ga vodil do leta 1968. Je avtor šansonov, filmske glasbe, radijskih in televizijskih oprem. Mnoge njegove skladbe - omenimo vsaj Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča - so ponarodele. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je leta 1996 Urban Koder razmišljal o svojem življenju in ustvarjanju.

14 min 53 s

07.04.2018

Alenka Bartl Prevoršek (1930-2018)

Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo nedavno preminuli kostumografki Alenki Bartl Prevoršek. Kot ena prvih slovenskih poklicnih kostumografk je pripomogla k uveljavitvi kostumografije kot samostojne umetniške zvrsti na Slovenskem in tudi v nekdanji Jugoslaviji ter postavila temelje slovenske katedre za kostumografijo na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Od svojih poklicnih začetkov leta 1954 naprej je zasnovala več kot petsto gledaliških kostumografij in sodelovala z velikimi imeni slovenskega filma, z režiserjem Matjažem Klopčičem, Francetom Štiglicem, Juretom Pervanjem, Igorjem Pretnarjem, Jožetom Bevcem, Karpom Godino in drugimi. Alenka Bartl je bila za svoje ustvarjanje nagrajena s Prešernovo nagrado, dobila je pet nagrad na Borštnikovih srečanjih, Sterijevo nagrado, zlati areni v Pulju ter lani predsedniški red za zasluge. Ko je leta 2012 dobila nagrado Metoda Badjura za življenjsko delo, se je z njo pogovarjal Matej Juh in temu intervjuju bomo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom znova prisluhnili.

19 min 21 s

31.03.2018

Valentina Turcu: Ljubeča inspiracija se rojeva ob vsaki stvaritvi posebej

Gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo Valentina Turcu, koreografinja Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja dobitnica  nagrade Prešernovega sklada.  Z dramskimi baletnimi predstavami  Romeo in Julija, Carmen, Nevarna razmerja, Don Juan, predvsem pa s slovito mojstrovino Jevgenij Onjegin  koreografinja v zadnjih letih uspešno gostuje na prestižnih baletnih odrih v tujini.  Mednarodna plesna revija Dance Europe Magazine v Londonu je balet Jevgenij Onjegin  označila kot zmagoslavje slovenskega nacionalnega baleta  in ga lani uvrstila med pet  najboljših baletnih produkcij v svetu.   Za svetovno praizvedbo  te dramske  baletne predstave je umetnica lani prejela  Glazerjevo  listino, nagrado mesta Maribor,  letos še nagrado Prešernovega sklada.    Z Valentino  Turcu se je pogovarjala Brigita Mohorič. 

22 min 18 s

24.03.2018

Maja Smrekar

tokratni oddaji Naši umetniki pred mikrofonom gostimo letošnjo nagrajenko Prešernovega sklada Majo Smrekar, magistrico umetnosti, ki v svojem umetniškem delu tematizira radikalne družbene spremembe, ki  jih omogoča uporaba novih tehnologij. Zanimajo jo občutljivost, odtujenost in ranljivost posameznika, ki jih upodablja v specifični digitalni estetiki. Pri tem za delo uporablja biotehnološki laboratorij, kjer v sodelovanju z znanstveniki in tehnologi nastajajo umetniška dela, ki tematizirajo sobivanje človeka, živali in stroja. Za svoje delo je lani prejela prestižno in najvidnejšo nagrado na področju hibridne umetnosti zlato Niko festivala ArsElectronica v Linzu. Aleksandri Saški Gruden je umetnica v pogovoru več povedala o svojem ustvarjanju in svojih začetkih. foto: Borut Peterlin http://majasmrekar.org/

16 min 32 s

17.03.2018

Nagrajenka Prešernovega sklada Simona Semenič o sebi in svojem delu

Dramatičarka in performerka Simona Semenič je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (leta 2009 za 5fantkov.si, leto pozneje za 24ur in leta 2015 za besedilo sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš? (v njej je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom), pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. Več o sebi, svojem ustvarjanju, umetniški gotovosti oziroma negotovosti, didaskalijah in še čem je nagrajenka povedala v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank

22 min 1 s

10.03.2018

Matej Puc

Dramski igralec Matej Puc, prejemnik letošnje nagrade Prešernovega sklada,  je v zadnjih letih oblikoval vrsto odličnih vlog od Malcolma v Dunsinanu prek Peera Gynta do Demetrija v Lorencijevem videnju Sna kresne noči in trenutno Dantona.  V utemeljitvi nagrade med drugim beremo, da se Puc »izogiba shematičnim pristopom v oblikovanju in razumevanju posamezne vloge, zato sta njegova navzočnost in nastop na odru vedno nepredvidljiva, občinstvu pa še neraziskana.« Igralska pot Mateja Puca je že od akademije povezana z Mestnim gledališčem ljubljanskim - pred dnevi je bila premiera Büchnerjeve drame Dantonova smrt, v kateri igra glavno vlogo. Z Matejem Pucem se je med pripravami na Dantonovo smrt za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Staša Grahek. foto: Matej Puc v igri Dantonova smrt, na levi Jure Henigman fotograf: Peter Giodani

22 min s

03.03.2018

BORIS GABERŠČIK

Pogovor s fotografom Borisom Gaberščkom, nagrajencem Prešernovega sklada 2018.

21 min 54 s

24.02.2018

Marko Brdar, direktor fotografije in filmski snemalec

Nagrada Prešernovega sklada je prvič po letu 1980, ko jo je za filmsko fotografijo prejel Karpo Godina, letos znova šla v roke direktorja fotografije in filmskega snemalca. Prejel jo je Marko Brdar za tenkočutno prilagajanje različnim izrazom filmov, katerih fotografijo je sooblikoval, je zapisala komisija v utemeljitvi in hkrati poudarila njegov izreden in samosvoj čut za kadriranje, svetlobo in dinamiko posnetka. V zadnjih dveh letih so poleg dveh kratkih premiero doživeli trije celovečerni filmi, ki jih je soustvaril kot direktor fotografije. To so igrano-dokumentarni film Mama ter igrana filma Ivan in Družinica.

25 min 11 s

17.02.2018

Boris A. Novak

Prešernov nagrajenec Boris A. Novak je že v svoji prvi pesniški zbirki Stihožitje (1977) napovedal odmik od radikalnega modernizma in se vrnil k pomenu, v svojih naslednjih zbirkah Hči spomina (1981), 1001 stih (1983) in Kronanje (1984) pa se je bravurozno vrnil k tradicionalnim pesniškim oblikam in številne izmed njih prenovil z izvirnimi rešitvami in posegi. Pozneje je objavil še več odmevnih pesniških zbirk, najverjetneje pa izstopata zbirki Mojster nespečnosti (1995) in Alba (1999). Mojster nespečnosti vsebuje presunljivo poezijo, nastalo pod vplivom balkanskih vojn, Alba pa erotično liriko v najlepšem in najboljšem pomenu besede. Ob odmevnih in nagrajenih pesniških zbirkah za odrasle je Boris A. Novak pisal tudi za otroke, prevajal »neprevedljive« pesnike, kot je Mallarmé, objavil kar nekaj literarnovednih del, našel pa je tudi čas in voljo, da se je javno angažiral, ko so številni molčali (med drugim je – sintagma je njegova – posodil grlo izbrisanim). Vse doslej bežno našteto in zgoščeno povzeto je opus za eno življenje in pol in več, potem pa je pesnik z epom Vrata nepovrata dobesedno prekosil samega sebe. Ep v treh knjigah (Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališča duš) in več kot štirideset tisočih verzih je galerija človeških usod iz pesnikovega razširjenega mikrokozmosa, ki kot junaki epa ne pripovedujejo samo svojih zgodb, ampak zgodbe preteklih časov od prazačetkov do 20. stoletja, tudi 21. stoletja. Za nameček se pesnik ni zadovoljil s tem, da bi bil samo zgodbovinar, ampak je galerijo človeških usod uokviril z domišljijskim okvirjem, ki ga napoveduje že naslov epa. Več o sebi, svojih pesniških začetkih, poeziji in epu, bo lavreat povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom v pogovoru z Markom Goljo.

26 min 44 s

10.02.2018

Janez Mejač

V oddaji tokrat gostimo baletnega plesalca Janeza Mejača, ki je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mojster baleta je, kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, »s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja.« Kot prvi solist ljubljanskega baleta je dobri dve desetletji predstavljal vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru, odrskim deskam pa ostaja zvest še danes kot pedagog in koreograf. O svojem življenju in ljubezni do baletne umetnosti je spregovoril v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

20 min 37 s

03.02.2018

Pesnik in pisatelj Dušan Šarotar

Dušan Šarotar sodi med tiste literarne ustvarjalce, za katere lahko rečemo, da vse življenje pišejo eno knjigo: v svojih delih pogosto reflektira iste sentence in iz knjige v knjigo izraziteje briše meje med prozo, poezijo in esejizmom. Vse zato, ker je s svojo subtilno literarno govorico na sledi spomina, minulega in duše – ki jo, kot pravi sam, lahko izrazi le poezija. S svojimi deli se vedno bolj uveljavlja tudi na tujem – za knjigo Panorama je prejel mehiško nagrado LOPES CESAR Cuadras, knjiga se je uvrstila med osem najboljših prevodov sodobne literature, ki jih izbira Univerza Oxford, je pa tudi med nominiranci za prestižno mednarodno literarno nagrado za sodobno književnost, ki jo podeljujejo v Dublinu.

21 min 7 s

27.01.2018

Sandi Červek

Gost oddaje Naši umetniki pred mikrofonom je akademski slikar Sandi Červek. Ustvarjalec je tesno povezan z domačim Prekmurjem – to okolje v svojih delih upodablja na specifičen način z redukcijo barve in oblike. Červek je na umetnostno prizorišče stopil v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja z generacijo, ki se je obrnila k abstrakciji in modernistični tradiciji, in še danes pomembno sooblikuje slovensko slikarstvo. Prav zdaj so njegova dela na ogled v galeriji Novak v Ljubljani, nato pa si jih bo mogoče ogledati tudi v Kopru. O ustvarjanju in razumevanju umetnosti se je s Sandijem Červekom pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

19 min 47 s

13.01.2018

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - BALETNA UMETNICA KSENIJA HRIBAR

V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom se bomo spomnili, da je 6. januarja minilo osemdeset let odkar se je v Ljubljani rodila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja Ksenija Hribar. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Ob okrogli obletnici rojstva Ksenije Hribar bomo prisluhnili njenemu pripovedovanju o življenju in ustvarjanju tako v tujini kot doma.

13 min 9 s

20.01.2018

NAŠI UMETNIKI PRED MIKROFONOM - SLIKAR KLAVDIJ TUTTA

12. januarja je Klavdij Tutta, primorski likovni umetnik, dopolnil šestdeset let. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti. Leta 1993 je ustanovil likovno delavnico "Slovenija odprta za umetnost", ki že več let poteka na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino. Imel je prek sto samostojnih razstav, sodeloval je na več kot 2oo skupinskih razstavah doma in po svetu, za svoje celo je bil večkrat nagrajen. Živi in dela kot samostojni umetnik v Novi Gorici in Kranju. Njegovi likovni zapisi temeljijo na barvi, ustvarjalna domišljija povezuje realno s poetičnim, oboje pa se vsebinsko nanaša na kraško – mediteransko okolje. Sicer pa je o virih in izvirih ustvarjalnosti Klavdij Tutta povedal Aleksandri Saški Gruden v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

14 min 8 s

30.12.2017

Slikarka Ejti Štih

Zadnjo oddajo Naši umetniki pred mikrofonom leta 2017 namenjamo slikarki, ki je iz Slovenije že pred desetletji odšla v širni svet in tam ostala. Ejti Štih se je rodila pred 60. leti v Kranju; študirala je na ljubljanski likovni akademiji, specialistični študij je opravila v Zagrebu. Na začetku osemdesetih je odšla v Bolivijo, kjer še danes živi in ustvarja - v mestu Santa Cruz de la Sierra ima likovno galerijo. Pred nekaj meseci se je z Ejti Štih pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Pogovor sta začeli z enim od novejših slikarkinih ciklov na temo migracij – gre za zelo aktualno temo, ki Ejti Štih vznemirja na poseben, oseben način. Foto: Iz umetničinega osebnega arhiva

23 min 11 s

22.12.2017

Pesnica in prevajalka Veronika Dintinjana

Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka, po poklicu pa zdravnica kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno zbirko poezije Rumeno gori grm forzicij (2008), umestila v sam vrh našega sodobnega pesništva. Njena druga knjiga poezije, V suhem doku (2016), je to mesto utrdila, avtorici pa prinesla Jenkovo nagrado in nominaciji za kritiško sito in Veronikino nagrado. Ob tem se je Veronika Dintinjana uveljavila tudi kot prevajalka poezije, tako njena izvirna kot prevodna poezija pa pričajo o tem, da gre za izjemno natančno, razgledano ustvarjalko s posebnim posluhom za poezijo.

24 min 36 s

16.12.2017

Slikarka Marlenka Stupica

Te dni bo dopolnila 90 let slikarka Marlenka Stupica. Rodovi slovenskih otrok so odraščali in še odraščajo ob njenih podobah iz Ostržka, Trnuljčice, Mehurčkov, Pike Nogavičke in neštevilnih drugih knjig. Marlenka Stupica je vse svoje umetniško ustvarjanje posvetila ilustraciji in bistveno prispevala k uveljavitvi te likovne zvrsti pri nas. Pri svojem delu od sebe zahteva najvišje slikarske standarde, ki jih lahko prepoznamo v sodobnosti. Marlenka Stupica je leta 2013 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Tedaj se je z njo o ustvarjanju njenega domišljijskega sveta pogovarjala Maja Žel – Nolda. Foto: BoBo

20 min 12 s

09.12.2017

Igor Banfi

Gost tokratne oddaje Naši umetniki pred mikrofonom bo akademski slikar Igor Banfi; v galeriji UGM Studio v Mariboru je na ogled njegova razstava Notranje pokrajine. Banfi je član Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. V svojih delih sledi duhu pokrajine, iz katere prihaja, in jo v značilnem koloritu in motiviki zvesto upodablja od svojih ustvarjalnih začetkov. O tem in o svojem načinu dela je avtor več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

21 min s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov