Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
761 epizod
761 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
Kot smo napovedali že prejšnji teden, se tudi tokrat posvečamo dramatiki Emila Filipčiča. Na mini-simpoziju v okviru 46. Tedna slovenske drame je svoje razmišljanje, z naslovom: Emil Filipčič, norčavi stvarnik sveta, predstavil Matevž Rudolf, katerega besedilo boste slišali v tokratni oddaji o sočasnem gledališču, Oder. foto: Arhiv PGK
Del dodatnega programa 46. Tedna slovenske drame je bil tudi mini-simpozij o dramatiki Emila Filipčiča, z naslovom Emil Filipčič: inovator slovenske (ne več)dramske pisave in postdramskega (ne več)gledališča. Na njem so predstavniki različnih generacij, od študentov AGRFT do mlajših in nekoliko starejših praktikov in teoretikov sodobne umetnosti spregovorili o recepcijah in svežih branjih Filipčičevega čezmedijskega: dramskega, radijskega in tudi romanesknega opusa. Med slišanimi prispevki smo izbrali tri, dva bomo v pogovoru predstavili danes, tretjega pa boste slišali v oddaji Oder prihodnji teden. Doc. dr. Aldo Milohnič, se v svojem prispevku o Filipčičevi dramatiki, deloma osredotoča na Filipčičevo dramo Atlantida, napisano in uprizorjeno sredi 80ih let preteklega stoletja, in preko nje Filipčičevo dramsko poetiko povezuje z Ionescom in Aristofanom; Muanis Sinanović, absolvent Filozofske fakultete in pesnik, pa je na Filipčičevo Butnskalo pogledal skozi metodo, poznano v sodobnem zgodovinopisju, takoimenovani koncept dolgega trajanja. Njuna referata sta se na določeni točki povezala, zato ju v oddaji Oder predstavljamo skupaj. Vabimo vas k poslušanju! foto: Arhiv PGK
Bližamo se nizu ponovitev predstave - performansa Prisega, ki smo jo izbrali, da jo v oddaji Oder bolje predstavimo. Gre za oblikovno inventiven uprizoritveni dogodek, na meji med kabaretom, muzikalom in interaktivno gledališko predstavo. Prav preko te mešanice slogov v povratni zanki izraža svojo sporočilnost. Več o performansu Prisega bosta povedala njegova avtorja, Lana Zdravković in Nenad Jelesijevič, ki delujeta kot umetniški tandem Kitch. foto: Borut Peterlin
Po uspešni premieri Buntskale, Emila Filipčiča in Marka Derganca, ob začetku festivala slovenske dramatike in gledališča, 46. Tedna slovenske drame, v Odru, oddaji o sočasnem gledališču, tokrat gostimo režiserja Vita Tauferja. Taufer je od zgodnjih 80.let preteklega stoletja, do danes, v Slovenskem mladinskem gledališču, SNG Drami Ljubljana in Prešernovem gledališču Kranj, režiral več dramskih besedil Emila Filipčiča in tako prodiral v njegove poetske svetove, nesramežljivo oblečene v fantastiko, satirični in groteskni humor, ne prezrta pa je tudi Filipčičeva napetost, znana iz literarnega žanra kriminalke. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o uprizoritvi Butnskale, ki je tri dni po nedeljski premieri v Prešernovem gledališču Kranj, zaživela še na odru Slovenskega mladinskega gledališča. foto: Peter Uhan, vir: www.pgk.si
Nekaj oddaj smo že posvetili poudarkom leta v nevladnem sektorju na področju sodobnih scenskih umetnosti. Cikel danes sklepamo z napovedjo dogajanja na treh ljubljanskih prizoriščih. O njem so spregovorili Živa Brecelj, Meta Lavrič in Mitja Bravhar. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, vir: www.spanskiborci.si
V oddajo Oder smo povabili Dr. Romano Ercegovič, dramaturginjo, igralko, režiserko, mentorico, ustanoviteljico OBREDNEGA GLEDALIŠČA DUŠA ZEMLJE. Vstopanje v globlje plasti človeka z budnim opazovanjem narave in njene cikličnosti od rojstva do smrti je vodilo raziskovanja obrednega gledališča, kjer Romano Ercegovič, ki svoja teoretična in umetniška besedila vseskozi objavlja tudi na našem programu, še posebej privlačita zgodovina in modrost staroselcev ter tematika ženske duhovnosti skozi zgodovino zatiranja, molčanja, prikrivanja,…, vse do današnjega osvobajanja. Z naslovom Obredno gledališče na ženski način: obredno gledališče kot sredstvo prebujanja percepcije svetega (2004) magistrske naloge ter doktorske: Sodobno obredno gledališče: grški misteriji in njihov vpliv na revitalizacijo obrednosti v gledališču 20. in 21. stoletja je sklenila tudi formalno izobraževanje in vstopila v novo obdobje odkrivanja obrednih uprizoritvenih praks. Romana Ercegovič je avtorica številnih dramatizacij, tako v predstavah za otroke kot odrasle. Piše besedila za radijske igre, pravljice in poezijo. Samostojno je doslej ustvarila predstave Molitev Zemlji, Elektra, Bela Bizonka in Marija Magdalena. Konec meseca bo predstavila peto uprizoritev in o tudi o njej spregovorila pred mikrofonom s Simono Kopinšek. foto: A. Jelušič
Dramsko besedilo o nenasitnem in ekscesnem Ubuju francoskega dramatika in pisatelja Alfreda Jarryja je znano, pred kratkim je izšlo v prevodu Primoža Viteza tudi v zbirki Kondor, toda njegova postavitev v režiji Jerneja Lorencija v ljubljanski Drami je dodobra polarizirala obiskovalce in ljubitelje gledališča. Več o predstavi je povedal njen režiser Jernej Lorenci v oddaji Oder, v pogovoru z Markom Goljo v živo iz novogoriškega studia (v Novi Gorici namreč Lorenci pripravlja avtorski projekt Ljubezen do bližnjega). Če ste slučajno zamudili pogovor, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.
Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB je organizacija, ki je že vrsto let pomembna soustvarjalka mariborske scene sodobnih scenskih umetnosti, hkrati pa tudi pomemben člen na področju postprodukcije predstav, ki nastajajo v nevladnem sektorju, po Sloveniji. V sodelovanju z Narodnim domom letos pripravlja že drugo sezono kontinuiranega programa predstav. Njegova dejavnost se že od začetka, zdaj pa še intenzivneje širi v strokovno informiranje občinstva, do zdaj z javnimi pogovori, od letos naprej tudi prek radijskih valov radia MARŠ. V oddaji Oder bo več o Nagibu povedala njegova predsednica Petra Hazabent, lanskoletna dobitnica nagrade Ksenije Hribar za produkcijo. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.facebook.com/nagib.maribor
Bara Kolenc je odrska umetnica, plesalka, performerka, ki avtorsko deluje že več kot desetletje. Zadnja leta ustvarja obsežen umetniški projekt, ki navdih črpa iz Ovidijevih Metamorfoz. Jeseni smo si ogledali premiero predstave Metamorfoze 3, Retorika. O ustvarjalnem delu Bare Kolenc in predstavi, ki bo kmalu gostovala v mariborskem Lutkovnem gledališču, se bomo pogovarjali z avtorico ter dramaturginjo Pio Brezavšček Vabimo vas k poslušanju! foto: Polona Eržen, vir: www.mladina.si
V luči dogodkov preteklih dni smo v oddaji Oder spregovorili o letošnji Proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki je bila v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Pogovor je zaokrožil dr. Peter Simonič, izredni profesor za področje kulturne antropologije na oddelku za Etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki v knjigi z naslovom Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske državnosti, obravnava fenomen državne proslave ob dnevu državnosti, vodilni motiv oddaje pa so turbulence, ki jih je s svojim delom in izjavo sprožil Mare Bulc, avtor in režiser prej omenjene proslave, ki v oddaji sodeluje s prej posnetim pogovorom. S svojo izjavo se je pridružila tudi Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper in članica Upravnega odbora Prešernovega sklada. Vabimo vas k poslušanju! slikovno gradivo: rtvslo.si
V organizaciji in koprodukcijskem sodelovanju Plesne izbe Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor bo štajerska prestolnica tudi letos dihala v festivalskem duhu sodobnih performativnih in plesnih praks domačih in mednarodnih razsežnosti. Osrednja mariborska festivala Performa, festival sodobnih performativnih praks in Platforma sodobnega plesa se zadnja leta združujeta in dopolnjujeta, v Maribor vabita evropsko priznane umetnice in umetnike ter predstavljata festivalske produkcije. O sodobnem performativnem in plesnem dogajanju v Mariboru, ki se širi tudi na izvirna sodelovanja med glasbeniki in plesalci, se bomo pogovarjali s plesalko, pedagoginjo, koreografinjo, producentko Mojco Kasjak. K mikrofonu oddaje Oder jo je povabila Simona Kopinšek. Za konec oddaje pa še zapis o predstavi Prisega umetniškega tandema Kitch. Vabimo vas k poslušanju! foto iz predstave Jan Rozman: Sanzasenso, vir: www.nagib.si
V treh zaporednih oddajah bomo poročali o poudarkih sezone, kot jih napovedujejo vodje nekaterih prizorišč sodobnih uprizoritvenih umetnosti v Ljubljani in Mariboru. Začenjamo pa z uličnim gledališčem, gledališčem Ane Monro, ki mu bosta sledila še zavod Bunker, ki upravlja prizorišče Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana in gledališče Glej. Prihodnji teden se osredotočamo na Maribor, čez dva tedna pa še o poudarkih na nekaterih ljubljanskih prizoriščih sodobnega plesa. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Druga svoboda, Teja Reba&Leja Jurišić foto: Nada Žgank, vir: www. bunker.si
Dramska igralka Nataša Matjašec je 24 let delovala na svobodi in leta 2007 postala članica igralskega ansambla SNG Drama Maribor. Ob globoki gledališki sledi večinoma zahtevnih karakternih vlog, je v slovenskem prostoru pustila močan pečat tudi z neodvisnimi skupinami, projekt ATOL in E.P.I. center sta le dve izmed mnogih. Poklicno delovanje Nataše Matjašec Rošker vsa leta deluje prestopno, iz gledališča v film in na televizijo, doslej pa je ustvarjala tudi z lutkami. Prejemnica številnih nagrad v slovenskem in mednarodnem prostoru je v pogovoru za program ARS med drugim spregovorila o študijskih letih, vlogah, o delovnem obdobju svobodnjakinje, o delovanju v inštituciji in odnosu do tako imenovanega obdobja poenostavljanja in zabavljaštva tudi v gledališki umetnosti. Pred mikrofon v mariborskem studiu jo je povabila Simona Kopinšek. iz predstave Mojster in Margareta, SNG Drama MB, sezona 2012/2013 foto: Tiberiu Marta, vir: www.sng-mb.si
Ob 400.obletnici smrti Williama Shakespeara v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravljajo obsežen program gledaliških in opernih uprizoritev, strokovnih in pogovornih srečanj ter raznolik razstavni program, ki nas je trenutno navdihnil pri ustvarjanju oddaje Oder. Govorili bomo torej o razstavi, ki je trenutno na ogled v prvem preddverju Cankarjevega doma, z naslovom: Hamlet na Slovenskem. Kulturno-zgodovinska razstava obsega fotografsko in pisno gradivo, ter kostume, kostumske skice in lutke 22-ih uprizoritev Hamleta, ki so nastale med letoma 1899 in 2013. Poglavje "off Hamlet" dokumentira predstave, ki jih je na tak ali drugačen način Hamlet navdihnil. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po razstavi, ki jo je pripravila Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta. W.Shakespeare: Hamlet, znameniti monolog v različnih slovenskih prevodih, interpretira: Branko Šturbej http://www.cd-cc.si/media/y2015/m07/6054-hamlet-na-slovenskem-6054/2-Cankar-dolga.mp3 foto: SLOGI
V okviru programa Oblikovalske identitete je v prvem preddverju Cankarjevega doma trenutno na ogled razstava fotografij iz predstav, pri katerih je kot oblikovalka lutk in celostnih vizualnih podob v gledališču, kostumografinja in/ali scenografinja sodelovala Barbara Stupica. Ob izbranem dokumentarnem gradivu smo z vrhunsko slovensko gledališko in vizualno umetnico Barbaro Stupica pogovarjali o avtorskem pristopu, izbiri materialov, slogovnih in funkcijskih vidikih ustvarjanja lutkovnih in dramskih predstav. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Peklenska pomaranča, režija Matjaž Pograjc, SMG, 2009/10, foto: Žiga Koritnik
Dr. Nenad Jelesijević kot publicist in teoretik raziskuje kritično umetnost, estetizacijo upora in potenciale dezidentifikacije.Znanstveni prispevek z naslovom Sodobne scenske prakse onkraj statusa razlike je predstavil v okviru mednarodne znanstvene konference Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav v okviru 50. Borštnikovega srečanja. V njem obravnava tri primere, v katerih so se oziroma se združujejo umetnostne prakse s področja nekdanje Jugoslavije: beograjska manifestacija Kontra Dibidon, aprila 1995, transjugoslovanska gledališka pobuda KPGT in festival Ex Ponto, bistvo njegovega razmišljanja pa je teza o spornosti samega pojma medkulturna izmenjava, saj, kot pravi Jelesijević, ta že vsebuje razločevanje, etnične oznake, razliko. Več v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju!
Govorili smo o izzivih dokumentarnega gledališča - umetniškega formata, v katerega je vpisana dvojnost intimne izpovedi in splošno sprejetih zgodovinskih dejstev; kritična distanca in sentimentalno obarvan pristop in ne nazadnje problematika spominjanja (in pozabljanja), ki se, lahko pa se tudi ne, uspe izogniti pristranskosti, cenzuri in prilagajanju. Naša gostja je bila dramaturginja in gledališka kritičarka Zala Dobovšek. Izhodišče našega pogovora pa je bila njena doktorska raziskava v nastajanju, ki nosi naslov Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja. Avtorica fotografije: Nada Žgank
Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef Avtorica fotografije: Barbara Čeferin
Spoštovani poslušalke in poslušalci, vabim vas, da skupaj posvetimo pozornost trem predstavam sodobnega plesa treh koreografinj, ki smo si jih na različnih prizoriščih v Ljubljani ogledali med 26. in 29.novembrom. V Plesnem teatru Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Blago(r) narodu, ki jo avtorsko podpisuje Sinja Ožbolt. Dan pozneje smo si na otvoritvenem večeru COfestivala v Kinu Šiška ogledali More than naked (Več kot goli), avstrijske koreografinje Doris Uhlich, v nedeljo, 29., pa še premiero najnovejšega dela Snježane Premuš: Fizične manifestacije, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Vse tri avtorice sva s Saško Rakef povabili pred mikrofon oddaje Oder. vir foto: www.ptl.si; www.bunker.si, www.tqw.at
Igralec Vladimir Vlaškalić s svojstveno oblikovanimi, pogosto temačnimi, a tudi prefriganimi karakternimi vlogami že dobro desetletje opozarja nase v večini slovenskih gledaliških hiš. Doslej ga je spoznalo občinstvo Gledališča Koper, novomeškega Anton Podbevšek Teatra, Gledališča Glej, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Zadnja leta kot redni član ansambla deluje v mariborski Drami, kjer je doslej oblikoval kar nekaj nepozabnih vlog. Za vloge v predstavah Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Garderober Ronalda Harwooda, Mrtve duše Mihaila Bulgakova in Lulu Franka Wedekinda je bil letos nagrajen s priznanjem Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Vladimir Vlaškalić živi vloge, ki jih igra in pri njihovem oblikovanju pogosto ne pozna meja: ne telesnih ne psihičnih. O klicu gledališča in filma, o prehodu iz rodnega Prekmurja v glavno mesto in do Maribora, kjer deluje danes, ter o ponotranjanju igralskih izzivov, se je z leta 1974 rojenim igralcem pogovarjala Simona Kopinšek. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Goga, čudovito mesto, režija S. Horvat, foto: Damjan Švarc, vir: www.sng-mb.si
Neveljaven email naslov