Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

454 oddaj

454 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


11.05.2015

Kemični povzročitelji hormonskih motenj

Večja pogostost določenih hormonskih bolezenskih motenj ni najnovejše odkritje, je pa koristno izvedeti, kaj se na tem področju dogaja pri nas. Toksikologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (nekdanji Inštitut za varovanje zdravja) dr. Lucija Perharič v pogovoru povzema spoznanja nedavnega kongresa v organizaciji Slovenskega toksikološkega društva, ki združuje strokovnjake več raziskovalnih in zdravstvenih ustanov od univerz, inštitutov in klinik. Pred prvomajskimi prazniki so dva dneva govorili o vplivu naslovne teme na zdravje ljudi in drugih organizmov.

27 min 20 s

04.05.2015

Kolebanje zelenega snega

Izhodišče pogovora je izvrstni pokazatelj klimatskih sprememb - ledenik - v našem primeru »Triglavski ledenik«. Tako kot glagolnik tudi glagol »kolebati« in njegova raba v vsakdanji govorici pešata. Gre za izraz, ki ga fizična geografija uporablja za pojasnjevanje premen visokogorskih ledenikov skozi čas. »Zeleni sneg« pa smo oziroma so, nekoč rekli tudi Triglavskemu ledeniku. Knjigo je izdal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Gre za najstarejšo slovensko kontinuirano raziskavo, saj so tukajšnji geografi prve redne meritve ledenika začeli v njegovi talilni sezoni leta 1946. Zadnja leta preučevanje ledenika pod Triglavom vodi in koordinira vodja inštitutskega oddelka za geografski informacijski sistem, dr. Matej Gabrovec. Razen diplomirane inženirke geodezije, dr. Mihaele Triglav Čekada, ki je skrbela za sodobne in klasične geodetske izmere ledenika, so vsi ostali avtorji diplomirani geografi: Mauro Hrvatin, dr. Blaž Komac, Jaka Ortar, in dr. Matija Zorn, sicer vodja inštitutskega oddelka za fizično geografijo. Knjižničarka dr. Maja Topole je pripravila pregled zgodovinskih virov in zapisov o »zelenem snegu«, mag. Miha Pavšek pa ima več kot dve desetletji izkušenj s spremljanjem ledenikov, saj  toliko časa preučuje tudi tistega pod Skuto v Kamniških Alpah. Slednja sta bila tudi povabljena pred mikrofon. Pripravlja Goran Tenze.

26 min 10 s

27.04.2015

10 let Slovenske fuzijske asociacije

Pretekli teden je Slovenska fuzijska asociacija slovesno obeležila 10-letnico delovanja. Gre za skupino več kot 50-ih raziskovalcev z Univerze v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici, ter Inštituta Jožef Stefan. Tu je že nekaj let tudi sedež te združbe, ki je vključena v 13 projektov evropskega fuzijskega programa EUROfusion, dela okvirnega programa za raziskave in inovacije »Obzorje 2020«. Po predstavitvi pretekli teden v reaktorskem centru Podgorica na obrobju Ljubljane sta fuzijske raziskave, zametke nastajajoče tehnologije proizvodnje električne energije na osnovi zlivanja in ne cepitve jeder, v pogovoru predstavila ustanovni vodja omenjene asociacije, prof. dr. Milan Čerček in njegov naslednik dr.Boštjan Končar, oba z Odseka za reaktorske fiziko IJS.

26 min 22 s

20.04.2015

Projekt GLIOMA – boljše razumevanje boja proti možganskim tumorjem

Bilateralni raziskovalni projekt »GLIOMA« (2011–2013) se je z delovnim srečanjem udeležencev iz Italije in Slovenije prejšnji teden iztekel, namenjen pa je bil »določanju novih biomarkerjev – označevalcev možganskih tumorjev, (gliomov) za diagnozo in kot nove tarče zdravljenja«. V tej multidisciplinarni onkološki raziskavi, ki jo je koordinirala prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, je sodelovalo precej zdravnikov, z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani tudi prof. dr. Radovan Komel. Oba gosta bosta v pogovoru opisala raziskovalne rezultate in pomen projekta, ki ga bodo sodelujoči skušali nadaljevati v drugih projektih.

26 min 2 s

13.04.2015

Javno urejanje voda – navodila za rabo

»Če vodi ne bomo dali več prostora, si ga bo vzela sama tam, kjer si najmanj želimo.« To misel med drugim zasledimo v publikaciji VEČ PROSTORA ZA VODE, ki jo podpira tudi Slovenski nacionalni odbor programa IHP UNESCO. V projektu sodeluje tudi priznani hidrolog, strokovnjak za urejanje režimov voda, prof. dr. Mitja Brilly s Katedre za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V pogovoru pojasnjuje »navodila za rabo« sodobnega javnega urejanja režimov vode.

25 min 32 s

06.04.2015

Kako razumeti in varovati naravno okolje

Varovanje naravnega okolja je dandanašnji precej samoumevna maksima, ki pa jo države že debeli dve desetletji institucionalno uresničujejo v protislovnih pogojih. Ločitev varstva naravnega okolja in varstva kulturne dediščine je idealna rešitev za ločevanje neločljivega, narave in kulture, saj se npr. slovenska podeželska krajina z gozdovi in strugami nekaterih rek danes precej razlikuje od tiste na istem ozemlju pred 150 leti. »Divje narave« namreč razen v posebej varovanih delih preprosto ni. Zato je oktobra 2014 sprejeta UNESCO-va  »Firenška deklaracija« - Florence Declaration) med drugim poudarila neločljivost varstva naravne in kulturne dediščine. Predsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU, geograf dr. Aleš Smrekar ima mnogo izkušenj z raziskovanjem načinov razumevanja in varovanja naravnega okolja, med drugim je tudi osrednji zavodski  koordinator tovrstnih mednarodnih raziskav. V pogovoru nam je razložil, zakaj in kako je razumevanje in poznavanje naravnega okolja prvi pogoj za njegovo varovanje. Pripravlja Goran Tenze.

27 min 49 s

30.03.2015

Res Publica M

Tokrat o javnih rečeh, točneje bo šlo za premislek o rabi javnega prostora v mestu, v tem primeru Ljubljane in njenih »večnih« gradbenih lukenj v samem mestnem središču. »Res Publica M« je januarja letos začeti poseg (intervencija) KUD Obrat v sestavi Stefana Doepnerja, Polonce Lovšin, Apolonije Šušteršič in Urške Jurman, slednja se nam bo pridružila v studiu. Opisala bo, kaj so s postavitvijo sporočil na zastavi podobnim transparentih hoteli sporočiti v neposredno okolico več kot 20 let starega gradbenega izkopa ob Masarykovi cesti blizu železniške postaje (večinski lastnik je MOL). Gre za iskanje izgubljene skupne rabe javnega prostora z mnogimi razsežnostmi. Pripravlja Goran Tenze.

23 min 36 s

23.03.2015

Kaj svetloba pomeni za človeka?

Današnja gostja doc. dr. Marta Klanjšek Gunde (Kemijski inštitut; Lab. za spektroskopijo materialov) je fizičarka. Spomnila nas bo na pomembnost svetlobe, začetke njenih raziskav in začela prvega iz niza pogovorov, v katerih predstavljamo mavrico lastnosti svetlobe. Nanjo opozarja tudi UNESCO-va razglasitev 2015 za mednarodno leto svetlobe www.light2015.org). Ahmed Zewail, Nobelovec za kemijo v letu 1999 je ob tem nekje povedal: »Civilizacija ne bi obstajala brez svetlobe; svetlobe Sonca in svetlobe laserjev, ki so postali pomemben del našega vsakdana. Mednarodno leto svetlobe bo zagotovo povečalo ozaveščanje o teh pomembnih odkritjih in povečalo vednost o njih ter o široki prisotnosti tehnologij, povezanih s svetlobo, ki znatno prispevajo k svetovnem trgu«.  Pripravlja Goran Tenze.

25 min 41 s

16.03.2015

Akademski kastni sistem

Tokrat ne bomo predstavili znanstvenega, temveč logično spoznanje. To je nujni, ne pa tudi zadostni pogoj znanstvenih metod kot poti do znanstvenih spoznanj. Za vsem skupaj je namreč ustrezna raziskovalna infrastruktura, ki ni le snovna, v laboratorijski opremi na primer, temveč tudi institucionalna in ne nazadnje etična. Zato je nedavna objava izjemno visokih honorarjev akademikov iz javnega sektorja, ki so zdaj politiki,  izzvala tako ogorčenje kolegov, ki jih v tej vlogi plačujejo le na podlagi uspešnosti na razpisih za projekte in programe. Ne gre za zavist, temveč strukturno laž sistema, ki počasi tone. Tako je nastala peticija »Previsoki avtorski honorarji«; sooblikovala jo je današnja gostja z Morske biološke postaje v Piranu (NIB), dr. Ana Rotter, ki bo v pogovoru opisala razsežnosti »akademskega kastnega sistema«, kakor ga poimenujejo v peticiji.  Pogovor z njo je pripravil Goran Tenze.

22 min 59 s

09.03.2015

Kava, kakav in cola

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani na Ižanski cesti  v teh dneh hkrati cvetijo tri rastline iz tropskega pasu. Pijače iz njihovih sestavin niso neznane: kokakola, kava in kakav. Rastline, ki zdaj cvetijo v veliki topli gredi na Ižanski cesti, pa se  imenujejo  Cola (rod približno 125 vrst visokih dreves iz družine slezenovk, ki rastejo zlasti v Afriki),  kavovec (Coffea, zimzeleno drevo ali grm, izhaja iz Etiopije), iz katerega pripravljajo kavo, in kakavovec (Theobroma cacao). Sodelavka  v Vrtu, mag. Blanka Ravnjak, je v pogovoru opisala vse 3 rastline, ki si jih lahko še teden ali dva ogledate med cvetenjem. Pogovor je pripravil Goran Tenze.

27 min 8 s

02.03.2015

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

22 min 58 s

23.02.2015

Terminološki slovar avtomatike

Na primeru nedavne predstavitve »Terminološkega slovarja avtomatike« govorimo o pomembnosti in vlogi strokovnih slovarjev, ki šele z dogovorjeno dostopno terminologijo postanejo zadostni pogoj obstoja zrele znanstvene ali tehniške discipline. Ta slovar je izšel pri založbi ZRC-SAZU, pri njegovi izdelavi pa sta v okviru Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in Društva avtomatikov Slovenije kot avtorja in osrednja koordinatorja številčne ekipe sodelovala današnja gosta, terminografska urednica, tudi vodja omenjene sekcije, dr. Mojca Žagar Karer in zaslužni profesor Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Rihard Karba. Pripravlja Goran Tenze.

25 min 51 s

16.02.2015

Med evolucionizmom in kreacionizmom

Tema »Med evolucionizmom in kreacionizmom«, danes služi kot lep primer hipoteze, da so človekova spoznanja rezultat neprestanih dogovorov. Kako si drugače razlagati moč in vpliv izobraženih ljudi, ki svojo energijo vlagajo v zanikanje osnovne postavke Darwinovega odkritja o razvoju vrst (izvorno brez človeka) s prilagajanjem okolju. Naš nekdanji sodelavec, pokojni prof. dr. Miroslav Kališnik, nam je še za časa življenja, (1927 - 2009), poslal prispevek, v katerem je v oddaji sam razmišljal o tem sodobnem nasprotju v modernem svetu. Pripravlja Goran Tenze.

22 min 1 s

09.02.2015

Smuči carving - nastanek

V Vailu poteka svetovno prvenstvo v smučanju, zato se bomo tokrat vnovič obregnili v zaželeni spoj temeljnih in aplikativnih raziskav. Točneje, v nastanek in zgodovino smuči CARVING, ki že dolgo samoumevno kraljujejo na tekmovalnih in turističnih pistah. V okviru tovarne ELAN je pred desetletji pri vzpostavitvi njihove izdelave sodeloval dipl. ing. fizike Jurij Franko. V pogovoru se mu je pridružil njegov kasnejši sopotnik, elektroinženir dr. Bojan Nemec z IJS. Govorila sta o zgodovini nastajanja smučke s »poudarjenim stranskim lokom«. Pripravlja Goran Tenze.

27 min 35 s

02.02.2015

Idrija, zibelka naravoslovja

Izhodišče pogovora z gosti je trenutna istoimenska razstava v botaničnem vrtu v Ljubljani v organizaciji Rudnika živega srebra Idrija v zapiranju, tamkajšnjega Muzejskega društva in prirodoslovnega muzeja Slovenije. Gostje, Martina Peljhan, prof. dr. Mihael Brenčič in dr. Miha Jeršek, ki bodo osvetlili vlogo pred stoletji največjega mesta na Kranjskem in Idrije ter osrednjo vlogo rudnika živega srebra pri nastanku mesta (»srebrna voda« oziroma »živo srebro« se po grško imenuje »hydrargyos«) in zgodovino naravoslovja pri nas. Povezuje ŽIVO Goran Tenze.

23 min 16 s

26.01.2015

Tujerodne vrste v Slovenskem morju

"Raziskovalec dr.Borut Mavrič z Morske biološke postaje (NIB) v Piranu opisuje stanje tujerodnih vrst v Jadranu, posebej pri nas, ter vzroke in povode za vnos teh organizmov. Vnašanje in širjenje tujerodnih vrst sta ena glavnih groženj biodiverziteti na kopnem kot v morju. Raziskav tujerodnih vrst v morju je še premalo. Trenutno stanje v morju od Pirana do Ankarana pa ni slabo, invazivnih vrst ni toliko, da bi ogrožile obstoječi ekosistem. Pripravlja Goran Tenze.

27 min 13 s

19.01.2015

Združitev moči za kvazikristale

Gostja je prof. dr. Spomenka Kobe, vodja K7-IJS, Odseka za nanostrukturne raziskave, ena od pobudnic podpisa sporazuma o sodelovanju s francoskim CNRS iz Nancyja pri skupnem laboratoriju LIA. Podpisali so ga pred tednom dni v prostorih inštituta v Ljubljani. Ta laboratorij »brez pregrad« bo združeval laboratorije univerz in inštitutov na različnih lokacijah raziskovalnih skupin IJS v Ljubljani in francoskega CNRS v Nancyju. Glavna raziskovalna tema novega laboratorija bodo kvazikristali (Nobelova nagrada za kemijo leta 2011) in kompleksne zlitine, da bi poiskali odgovore na še nerešena, a temeljna vprašanja, kako in zakaj se pojavi kompleksnost, kaj je osnovni mehanizem za spodbujanje kompleksnosti, je ta mehanizem edinstven, v kakšni povezavi je z elektronsko in atomsko strukturo kristala in podobno. Pripravlja Goran Tenze.

26 min 32 s

12.01.2015

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

23 min 10 s

05.01.2015

Zrcala resničnosti

Prvi letošnji pogovor je v znamenju "zrcal resničnosti". Gost, prof.dr.Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na IJS v Ljubljani, je pred kratkim v samozaložbi izdal prvi del naslovne trilogije s posebnim naslovom "Slovence strižejo". Kot strokovnjak za umetno inteligenco je s skupino kolegov že dlje časa analiziral medijske prikaze vzrokov krize in predlogov za njeno reševanje. Rezultati, do katerih so prišli, so zanimivi, avtor jih je povzel v omenjenem delu, nakazujejo pa vzroke za zadostno utemeljitev naslova prvega dela trilogije z naslovom "Slovence strižejo". Pripravlja Goran Tenze. na fotografijo Matjaž Gams vir: http://dis.ijs.si/mezi/

26 min 17 s

29.12.2014

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

22 min 21 s

Stran 15 od 23
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov