Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Pogled v znanost

454 oddaj

454 oddaj


Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.


22.12.2014

Razumevanje rasti gozda

Gozd in njegov temeljni gradnik, les, sta eno od redkih slovenskih nacionalnih bogastev. Z njim in njegovimi različnimi vidiki se ukvarja precej ljudi, od prekupčevalcev lesa do raziskovalcev. Kot enega od redkih, ki se zavedajo razsežnosti te vrednosti, bomo tokrat spoznali doc. dr. Toma Levaniča, vodjo Odseka za prirastoslovje in gojenje gozda na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Posebej se sogovornik ukvarja z dendrokronologijo, v Mariboru je predaval tudi dendroekologijo, je docent na ljubljanski Biotehniški fakulteti, sodeloval in usklajeval pa je že nekaj mednarodnih raziskovalnih projektov. Oddajo pripravlja Goran Tenze.

26 min 39 s

15.12.2014

Kako usmerjati »celične tovarne«?

Kako usmerjati to, čemur popularno rečemo »celična tovarna«, je v veliki meri odvisno od razumevanja procesov. Biotehnologi nam kažejo načine in poti, kako bi lahko človek vplival na potek in končni izdelek celične reprodukcije. Na Odseku za molekularne in biomedicinske znanosti na IJS je skupina raziskovalcev odkrila nov pristop za izdelavo »kompleksnih celičnih tovarn«. Trdijo, da pristop omogoča izbiranje poljubnih lastnosti omenjene celične tovarne. Kaj to pomeni, v pogovoru pojasnjuje gost, član odseka doc. dr. Uroš Petrovič. Pripravlja Goran Tenze.

26 min 17 s

08.12.2014

Otroški sanjski stroj

Kdaj v naši civilizaciji ugasne sposobnost fantazijskih zamisli pri otroku? V projektu Moj sanjski stroj se trudijo, da sploh ne. Ena od dejavnosti v okviru Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na IJS je tudi vodenje slovenskega dela tega mednarodnega podviga, v katerem srednješolci skupaj z odraslimi gradijo zamišljene naprave najmlajših. Projekt pri nas vodi Mihajela Črnko, ki jo gostimo v našem studiu. Pripravlja Goran Tenze.

22 min 38 s

01.12.2014

UČENJE IN PRILAGAJANJE ROBOTOV ČLOVEKU

Robotika je v Sloveniji področje z vidnimi mednarodnimi dosežki. Ob izteku „EU tedna robotike“ (24.-30.novembra), hkrati pa tudi knjižnega sejma v Ljubljani, so tam v nedeljo, 30.t.m., predstavili zbornik „Robotika in umetna inteligenca“. Uredila sta ga akademika prof.dr.Tadej Bajd, predsednik SAZU in prof.dr.Ivan Bratko, izdala pa Slovenska matica. Delo predstavlja dosežke naslovnih tem v državi, hkrati pa je kakovosten dopolnilni visokošolski učbenik. V oddaji o svojih raziskavah robotike govorita, dr.Aleš Ude, vodja odseka E-1 z IJS in prof.dr.Marko Munih s FE-UL. Pripravlja Goran Tenze.

25 min 44 s

24.11.2014

Katedra UNESCO o odprtih tehnologijah

Tokrat pripravljamo pogovor o priznanju kakovosti, ki ga je UNESCO prejšnji teden namenil Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. V okviru Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij ali s kratico CT-3, deluje nova UNESCO-va Katedra. Kaj bodo tam poučevali, kako so do tega priznanja prišli, pa v pogovoru z vodjo centra inštituta mag. Mitjo Jermolom in Gašperjem Hrastljem iz Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Pripravlja Goran Tenze.

26 min 37 s

17.11.2014

Portret planeta Zemlja

Preverjene in izboljšane podobe in predstave o ustroju, celovitosti in povezanosti vseh sestavnih delov planeta Zemlja so razmeroma mlade. Šele v 70-ih letih so npr. geologi dokončno »spoznali, da celine drsijo po površju zemeljske oble, da oceani nastajajo in izginjajo«. Mozaik kamnin celin sicer že dolgo sestavljajo geologi, aspekte oceanov mnogi, od biologov do meteorologov, satelitski posnetki pa so omogočili »pogled od zgoraj«, ki je bil prejšnjim generacijam bolj estetski kot spoznavni cilj. Britanski science writer Martin Redfern je že v prvi polovici prejšnjega desetletja izdal knjigo, ki smo jo zdaj dobili v prevodu. Gre za knjigo »Zemlja. Zelo kratek uvod« (Krtina, 2014), v kateri sooči doslejšnje metode in načine razumevanja menjave snovi in energije Zemlje s tistimi, ki so jih zaznamovali sateliti s »pogledom od zgoraj«. Njegovo zgodbo bo v pogovoru V ŽIVO povzel gost dr. Luka Omladič, ki je uredil to, pri nas redko publicistično delo za razumevanje narave stanja in sprememb planeta skozi čas. Povezuje Goran Tenze.

25 min 15 s

10.11.2014

Kovine in zlitine v stiku z živili

Pri shranjevanju hrane se je od industrijske revolucije do danes zgodilo zelo veliko tehnoloških sprememb. Zakonska določila tehnoloških standardov za industrijske proizvajalce prehrambne embalaže niso enotna. Evropska unija ta hip še nima zakonske podlage za standarde na področju stika živil s kovinami in zlitinami. Vpliv različnih materialov še ni dovolj raziskan, saj ti nastajajo in jih zaradi dobička premalo raziskane hitro ponudijo trgom (podobno je pri varnostnih standardih za nanotehnološke premaze v na primer kozmetični industriji). Zato pa se vsaj glede zakonske standardizacije s tem več in dlje ukvarja Svet Evrope. Predstavniki držav članic so se konec prejšnjega tedna v organizaciji ministrstva za zdravje in njegovega Inštituta za javno zdravje v Ljubljani (6.–7.nov.2014) pogovarjali na mednarodnem simpoziju o kovinah in zlitinah v materialih, namenjenih stiku z živili. O vsebini in ugotovitvah raziskav na tem področju bosta tokrat živo na programu govorili predstavnici inštituta, dr. Lucija Perharič in Viviana Golja. Povezuje Goran Tenze.

20 min 19 s

03.11.2014

Sobivanje ljudi in ptic

V torek, 4. novembra na brniškem letališču predstavljajo nagrajence fotografskega natečaja v organizaciji letališkega upravljavca, lokalne zavarovalnice in Fundacije »Družba znanja in vrednote narave«. Na fotografijah bo videti ptice in letala na in ob letališču, kar je tudi raziskovalni okvir projekta v strokovni izvedbi omenjene fundacije, v katerem se človek uči sobivanja s temi živalmi. Gre za projekt Varna vrnitev, ki bo izhodišče pogovora. Sodelavec Fundacije prof. dr. Franc Janžekovič z Univerze v Mariboru in Tomaž Mihelič iz DOPPS-a, Društva za opazovanje in proučevanje ptic (pri nas največje nevladne organizacije za varstvo narave), bosta predstavila, kako se tukaj in zdaj in še kje v bližnji in daljni okolici, sodobni človek dejansko uči skupnega življenja (v tem primeru) s ptiči. Povezuje v živo Goran Tenze.

25 min 3 s

27.10.2014

Leto kristalografije 2014

UNESCO je letošnje leto razglasil za mednarodno leto kristalografije. Mednarodno brošuro je poslovenil prof. dr. Ivan Leban, ki se s kemijsko kristalografijo ukvarja že vse poklicno življenje. Trenutno je direktor NAKVIS, nacionalne akreditacijske agencije za kakovost v visokem šolstvu, tokrat pa bo v pogovoru v svojem značilnem hudomušnem slogu predstavil kaj kristalografija je, kako je nastajala, se delila (od začetkov kot mineralogija do sodobnih materialov, ki nas obkrožajo vsak dan), in si delila delo v razvejanem vejevju sodobne znanstvene delitve dela. Pogovor pripravlja Goran Tenze.

26 min 28 s

20.10.2014

Znanost v Moskvi

Tokrat je gostja dolgoletna znanstvena novinarka DELO-ve priloge Znanost Jasna Kontler Salamon. Konec septembra je slab teden prebila na ekskurziji EUSJA (evropsko združenje nacionalnih asociacij znanstvenih novinarjev) v Moskvi, ki so jo tokrat pripravili ruski kolegi. Z nami bo delila vtise z obiskov Moskovske državne univerze (Lomonosov, januarja 2015 obeležuje 260-letnico) in raziskovalnih inštitutov Ruske akademije znanosti. Povezuje Goran Tenze.

25 min 38 s

13.10.2014

Dediščina elektronike

Pretekli teden je v glavnem mestu potekala jubilejna 50. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, elektronskih sestavnih delih in materialih. Organiziralo jo je Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in material MIDEM. Na slavnostni akademiji so predstavili bogato tradicijo raziskovalnih in prodajnih dosežkov nekoč tako prodorne veje, da se je v 80-ih letih preteklega stoletja z njenim vplivom ukvarjala celo ameriška protiobveščevalna služba. O raziskovalnih dosežkih polstoletne tradicije bo govoril predsednik društva MIDEM prof. dr. Marko Topič - predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Pogovor poteka v živo.

19 min 29 s

06.10.2014

Maks Samec

Tokrat se spominjamo prvega profesorja in ustanovitelja študija kemije na ljubljanski univerzi Maksa Samca. Rodil se je leta 1881 v Kamniku, umrl pa je pred pol stoletja, poleti leta 1964. Zgodbo o predvojnem, 15. rektorju ljubljanske univerze (dekan fakultete naslednice je bil tudi dolgo po 2. vojni), je na tednu kemije v Ljubljani leta 2011 pripravil takratni dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo(FKKT) prof. dr Anton Meden, ki se je pozneje odzval našemu vabilu k obnovitvi spomina na pred pol stoletja preminulega kemika. Kdo je bil torej kemik, biokemik, meteorolog in pedagog Maks Samec? O tem več v pogovoru z omenjenim gostom, ki ga je pripravil Goran Tenze.

27 min 13 s

29.09.2014

Strojništvo v tranziciji

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

22 min 51 s

22.09.2014

Pogled v znanost

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

21 min 35 s

15.09.2014

Integriteta raziskovalcev

Večina nacionalnih evropskih raziskovalnih sfer v zadnjem desetletju gradi mrežo ENRIO (European Network of Research Integrity Offices – www.enrio.eu), ki združuje »varuhe integritete raziskovalcev« – razen Slovenije, Madžarske in še nekaj drugih, po večini vzhodnoevropskih držav. Omenjeni »varuhi« so neodvisna telesa z različnimi možnostmi sankcioniranja zlorab poštenih načinov predstavljanja in poti do raziskovalnih rezultatov ter pogojev dela. Pri nas se je vse šele dobro začelo. Mednarodni posvet »Perspektive odgovornosti, etike in spolov: nova razmerja v znanosti«, ki bo potekal v petek, 19. 9. 2014, v organizaciji Komisije za ženske pri ministstvu za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani (soorganizatorja sta SAZU in SZF), bo poskušal oblikovati bolj oprijemljive smernice tega manjkajočega dela RISS (2011–2012), nacionalne strategije znanosti in raziskovanje. Gostja, osrednja pobudnica teh praks, ki je tudi sama navezala mednarodne stike, višja znanstvena sodelavka dr. Urša Opara Krašovec (fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) v pogovoru pojasnjuje okvire in cilje razlogov za take spremembe pri nas. Pripravlja Goran Tenze.

25 min 38 s

08.09.2014

Dr. Katja Kavkler: ohranjanje dediščine

Tokratna gostja je vodja nedavno ustanovljenega Naravoslovnega oddelka v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Študij restavratorstva in konservatorstva je opravila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, doktorat na temo »Glive na muzejskih tekstilijah in njihov vpliv na naravna vlakna« pa v sodelovanju Fakultete za tekstilstvo in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Sodelovala je tudi pri restavriranju najstarejšega najdenega lesenega kolesa z ljubljanskega barja. Oddajo pripravlja Goran Tenze.

22 min 36 s

01.09.2014

Razgradnja odpadnih voda

Seznanili se bomo s primerom inovativne sanitarne razgradnje odpadnih voda. Z njim se je ukvarjala biologinja dr. Tjaša Griessler Bulc, docentka za sanitarno inženirstvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V pogovoru spoznamo, kako z razumevanjem samoobnovitvenih načel naravnega okolja najdemo rešitve za razgradnjo sanitarnih voda v odročnih krajih. Oddajo pripravlja Goran Tenze.

28 min 9 s

25.08.2014

Nove generacije naravoslovcev

Tokrat o zaključku 2-letnega programa „Nove generacije raziskovalcev ved v življenju“. Sklepna predstavitev prav danes poteka v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, v pogovoru sodelujeta dr.Martina Mohorčič s Kemijskega inštituta in doc.dr.Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Projekt „Nove generacije raziskovalcev ved o življenju“ je eden od ne tako mnogih poskusov zgodnjega resnega izobraževanja srednješolske mladine na resno znanstveno delo. Odlikuje ga kombinacija sodelovanja naravoslovcev in družboslovcev, slednji so v njem sodelovali predvsem pri podajanju lastnosti etike raziskovanja. foto »Mladi v laboratoriju« (vir: www.vede-o-zivljenju.si )

21 min 4 s

18.08.2014

Sodobne arheologije ni brez naravoslovja

Tokrat preverjamo sodelovanje naravoslovja in humanistike v eni osebi. Fizik dr. Žiga Šmit je redni profesor na fakulteti za matematiko in fiziko, na filozofski fakulteti v Ljubljani pa predava arheometrijo. Že desetletja z neporušnimi metodami, raziskovalno pa od druge polovice 90-ih, spoznava notranjost snovi artefaktov, da bi jo razumel in ohranjal. Iz »pozne« latinščine 6. stoletja je tudi prevedel slovito »Getiko« bizantinskega pisca Jordanesa. Več kot dovolj torej za ponovitev pogovora, ki smo ga prvič predvajali jeseni pred 3 leti. Oddajo je pripravil Goran Tenze.

26 min 42 s

11.08.2014

Zoran Milič - naravoslovje in ohranjanje kulturne dediščine

Podali se bomo v klet Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, kjer na oddelku za konzerviranje in restavriranje dipl. kemik Zoran Milič že dobra tri desetletja skrbi za razumevanje narave snovi, iz katere so narejeni najdeni predmeti premične dediščine. Predvsem pa skrbi za njihovo ohranitev. Delo konservatorja je predvsem preplet raziskav in metod za ohranjanje snovi. Oddajo je pripravil Goran Tenze.

26 min 25 s

Stran 16 od 23
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov