Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sedmi dan

739 oddaj

739 oddaj


Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..

Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..


12.03.2017

Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Jože Karlovšek (1900–1963) v ilustrirani knjigi Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe predstavlja slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Triglav, Veles in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, škrati ali povodni mož. Knjiga vsebuje 48 črnobelih in 13 barvnih slik bajeslovnih podob, ki jih je Karlovšek naslikal s svojo unikatno tehniko slikanja na les. S sliko in besedo poskuša predstaviti slovanski panteon in bralcu približati širšo rekonstrukcijo slovanske mitologije. Čeprav je Karlovšek knjigo napisal že leta 1959, je ostala v tipkopisu in bila izdana šele konec leta 2016. Gosta sta urednika Domen Češarek in Matija Kenda iz društva Slovenski staroverci.

24 min 8 s

05.03.2017

Primerjalna presoja svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji

Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kako tudi v razvpitih pisnih dokumentih človeške kulture. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

20 min 53 s

26.02.2017

dr. Marijan Smolik - duhovnik in znanstvenik

Dr. Smolik je bil poznan kot teolog, liturgik, prevajalec, urednik, knjižničar in je združeval tako duhovniško kot tudi znanstveno poslanstvo. Posvečal se je raziskovanju življenja in dela znanih in manj znanih ljudi, ki so se zapisali v slovensko kulturno zgodovino, kar dokazujejo številni prispevki, ki jih je objavil v domačih in tujih znanstvenih revijah, enciklopedijah, leksikonih in zbornikih. Za obsežen opus in več kot 60-letno skrb za Semeniško knjižnico je leta 2010 prejel Trubarjevo priznanje, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Ciril Metodovo odličje. Njegovo življenje in delo sta predstavila dr. Rafko Valenčič in mag. Marijan Rupert.

22 min 18 s

19.02.2017

Mladi Luther: Otroštvo, šolanje, akademsko in družbeno življenje

Ob obeleževanju 500. obletnice reformacije v Evropi, postane lahko za nekaj časa aktualno tudi osvetljevanje ozadja, ki je vodilo do nastanka reformacije. Kakšno je bilo torej življenje Martina Luthra, začetnika nove veroizpovedi? Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

22 min 3 s

12.02.2017

Tolstojev credo

Lev Nikolajevič Tolstoj je temeljno vprašanje odnosa do življenja in sveta iskal v odnosu med filozofijo in vero. V starosti so ga vse bolj mučila eksistencialna vprašanja: »Kdo sem jaz? Kaj je smisel mojega življenja?«. Zavezan k iskanju duhovnega bistva in popolnosti je iskal navdih v Kristusovem življenju, hkrati pa se je v svojem mističnem pojmovanju Boga oddaljil od Ruske pravoslavne Cerkve, ki ga je leta 1901 tudi izobčila. Gost je zgodovinar in rusist mag. Simon Malmenvall.

24 min 9 s

05.02.2017

Alhambra – Dediščina muslimanske in krščanske umetnosti

Vzpon in propad islamske civilizacije na Iberskem polotoku je eden izmed najbolj znanih fenomenov v zgodovini. Najpomembnejše umetnostnozgodovinsko obeležje Granade je Alhambra, trdnjava, ki spada med pomembne kulturne znamenitosti muslimanske, judovske in krščanske dediščine. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

19 min 15 s

29.01.2017

Svetopisemski maraton: Spregovorim ti na srce

Začetki maratonskega branja Svetega pisma segajo v 70. leta v Združene države Amerike. Pobuda se je kmalu prenesla v Evropo, od leta 2008 pa se nepretrgano branje na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije vsako leto pojavlja tudi pri nas. Gost je biblicist in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

21 min 17 s

22.01.2017

Krščanstvo na Slovenskem v luči virov

O krščanstvu na Slovenskem obstaja že precej literature, delo p. dr. Metoda Benedika Krščanstvo na Slovenskem v luči virov pa odlikuje objava številnih dokumentov, povezanih z zgodovino krščanstva na naših tleh od antičnih časov do danes. Mnogi od teh dokumentov so tokrat prvič objavljeni, vsi pa gotovo prvič dostopni na enem mestu in tako ponujeni širši javnosti.

21 min 13 s

15.01.2017

Bob Dylan - pesem, kitara in krščanstvo

Čeprav se je rodil kot Jud, se je Dylan pozneje spreobrnil v krščanstvo in svoje pesmi obarval s krščansko tematiko. Vendar je Nobelov nagrajenec ostal večznačen in vsebinsko širok. Ko je krščanstvo postopoma izgubljalo svoje mesto v njegovih pesmih in je v zasebnem življenju še vedno obdržal nekatere judovske običaje, je hkrati javno izjavil, da ne verjame v organizirane religije. Tako je ena izmed njegovih zanimivejših razsežnosti gotovo njegov odnos do judovsko-biblične tradicije in krščanstva.

19 min 22 s

08.01.2017

Nikolaj Berdjajev in ruska duhovna religiozna renesansa

Ob božiču, ki ga praznujejo pravoslavne cerkve po svetu, se bomo pogovarjali o Nikolaju Berdjajevu in duhovnih sopotnikih. Konkretno se bomo osredotočili na rusko duhovno religiozno renesanso s preloma 19.-20. stol, ki poleg obujenega poglabljanja v evangelije in patristično izročilo, izhaja tudi iz Dostojevskega in Solovjova. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

21 min 27 s

01.01.2017

Žrtvovanje: od izvorov kulture do izzivov sodobnega življenja

Številna temeljna področja človeškega življenja so tako ali drugače prepletena z razumevanjem in praksami žrtvovanja. V različnih zgodovinskih obdobjih in kulturah so žrtvovanje različno dojemali in prakticirali; številne oblike žrtvovanja pa pozna tudi današnji čas, čeprav jih kot takih pogosto ni lahko prepoznati. Očiten primer, kako močno lahko žrtvovanje učinkuje na družbo, predstavljajo samomorilski teroristični napadi, ki po eni strani širijo žalost, obup, paniko, po drugi strani pa jezo, maščevalnost in strah. Čeprav »žrtvovanje« v besednjaku sodobnega človeka ni ravno najljubša beseda, jo lahko v praksi srečujemo na najrazličnejših področjih: od religije, etike, vzgoje, do politike in ekonomije.

20 min 12 s

25.12.2016

800 let dominikanskega reda

Dominikanski red je leta 1216 potrdil papež Honorij III. Njihova glavna naloga je bila pridiganje in preprečevanje heretičnih gibanj, ki jih je bilo tisti čas veliko. Prvi red sestavljajo duhovniki in bratje laiki, drugi red dominikanke, tretji red pa posvetni moški in ženske, ki v svojih družinah živijo v dominikanski duhovnosti. Redovniki, ki sledijo karizmi sv. Dominika, imajo v Sloveniji svoje središče v Petrovčah pri Celju in pripadajo Hrvaški dominikanski provinci.

22 min 1 s

18.12.2016

Naš nadškof Šuštar

Nedavno je izšla knjiga z naslovom Naš nadškof Šuštar. V njej današnji pomožni škof dr. Anton Jamnik, opisuje vse tisto, kar je z Alojzijem Šuštarjem doživel kot njegov tajnik. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

20 min 10 s

11.12.2016

Ivan Cankar: Ker sem Slovenec, sem katoličan

Kaj pomenijo besede, ki jih ni zapisal pisatelj sam, ampak jih je kot izrečene malo pred smrtjo iz njegovih ust v naša ušesa sporočil Izidor Cankar: »Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil protestant; ker sem Slovenec, sem katoličan.« Ali te besede dajejo prednost nacionalnosti pred veroizpovedjo? Pomenijo relativno, kulturno pogojeno krščanstvo?

22 min 21 s

04.12.2016

Marijina podoba

Marija – božja mati – ima v krščanstvu posebno mesto. Od prvih stoletij naprej je bila med verniki deležna posebne pozornosti in čaščenja. Tudi v Sloveniji je Mariji posvečeno prek 400 cerkva, še veliko več pa je različnih kapelic in znamenj. Najstarejše znane marijine upodobitve na Slovenskem segajo že konec 12. stoletja, zgodovina čaščenja pa se je začela že s samim pokristjanjevanjem. V oddaji bomo razmišljali o tem, kako se je nauk o Mariji odražal v sami umetnosti skozi posamezna obdobja. Naš gost bo sekretar na Ministrstvu za kulturo, etnolog, Silvester Gaberšček.

22 min 30 s

27.11.2016

Konec leta usmiljenja

V Katoliški Cerkvi se je izteklo jubilejno leto Usmiljenja, ki je v središče postavilo vidik usmiljenja kot temeljno poslanstvo, ki naj bi ga Cerkev izpolnjevala na vseh vidikih svojega delovanja. Kako sta jubilejno leto doživela slovenski kardinal Franc Rode in predsednik papeškega sveta za spodbujanje nove evangelizacije, nadškof Rino Fisichella, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

20 min s

20.11.2016

Karitas: Za srce Afrike

Slovenska Karitas na različne načine uresničuje karitativno in socialno poslanstvo Cerkve: od materialne pomoči družinam, otrokom, starejšim in brezdomcem, do mednarodne razvojne in humanitarne pomoči v Evropi, Šrilanki in Afriki. Družine na afriškem podeželju večinoma živijo iz dneva v dan, od tistega kar pridelajo na zemlji. Zaradi podnebnih sprememb se tu vse pogosteje pojavlja suša ali močno deževje in tako lahko hitro ostanejo brez hrane in doma. Tudi konflikti, vojne in bolezni so neizbežen vsakdan afriške celine, ki dodatno izničijo osnovne pogoje za življenje in napredek ljudi. Ob začetku Tedna Karitas je gostja oddaje sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe, ki skrbi za področje Mednarodne razvojne in humanitarne pomoči.

22 min 25 s

13.11.2016

50 let Nikodemovih večerov

V Ljubljani bodo letos potekali 50. Nikodemovi večeri, ki so namenjeni informiranju, izobraževanju in pogovoru katoliških laikov o aktualnih temah v Cerkvi in družbi. Smernice za tovrstno vzgojno-izobraževalno delo je postavil in spodbudil II. vatikanski koncil v letih 1962-1965. Že leto po tem je Medškofijski odbor za študente pričel prirejati Teološki tečaj, ki je predstavljal neformalno obliko verskega izobraževanje katoličanov in se je iz Ljubljane razširil v Maribor, Kranj in še po nekaterih drugih mestih po Sloveniji. Tovrsti večeri so bili v preteklih desetletjih ena redkih javnih in dovoljenih verskih izobraževanj v slovenskem prostoru. Prav zaradi tega so pritegnili veliko število poslušalcev ter zanimivih in raznolikih predavateljev. Gost oddaje je tajnik medškofijskega odbora za mladino mag. Tone Česen.

17 min 14 s

06.11.2016

Odnos katoliške cerkve do pokopa

V Vatikanu so nedavno objavili navodilo glede pokopa pokojnih in shranjevanja njihovega pepela v primeru kremacije. V njem so ponovili, da se upepelitve ne prepoveduje, čeprav je Cerkev bolj naklonjena tradicionalnemu pokopu. O tem, kakšen odnos ima katoliška cerkev do samega pokopa v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gost: Alek Zwitter

19 min 14 s

30.10.2016

Duhovnost v paliativni oskrbi

Med soočanjem s težko boleznijo se bolniku in njegovim bližnjim vedno znova pojavljajo vprašanja o lastni minljivosti, omejitvah, izgubah, vprašanja o pomenu in smislu življenja. V tem obdobju bolnik pogosto opravlja pregled lastnega življenja, raziskuje odnose z drugimi in razumevanje sebe, drugih in sveta. Doživljanje in razmišljanje bolnikov med neozdravljivo boleznijo zahteva poglobljenega sogovornika, saj je v tem času postavljenih veliko vprašanj, ki pogosto presegajo meje človekovega razuma. Gostja oddaje je dr. Klelija Štrancar.

19 min 51 s

Stran 12 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov