Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tema, ki jo bomo v rubriki 7. stran obravnavali danes, ni lahka. Knjižna blogerka Ajda Lalič je francoski roman z naslovom Neroda izbrala zato, ker je treba o družinskem nasilju in duševnem zdravju govoriti več in pogosteje. Da bomo, če bomo kdaj prišli v stik z njim, znali prav ravnati. Rubriko je pripravila Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je prebral Matjaž Romih.
Tema, ki jo bomo v rubriki 7. stran obravnavali danes, ni lahka. Knjižna blogerka Ajda Lalič je francoski roman z naslovom Neroda izbrala zato, ker je treba o družinskem nasilju in duševnem zdravju govoriti več in pogosteje. Da bomo, če bomo kdaj prišli v stik z njim, znali prav ravnati. Rubriko je pripravila Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je prebral Matjaž Romih.
Roman Val ameriškega avtorja Todda Strasserja štejemo v crossover kategorijo, kar pomeni, da je primeren tako za mlade kot starejše bralce. Izšel je leta 1984, govori pa o resničnem dogodku iz konca šestdesetih let. Gre za zgodbo o psihologiji množice in nedolžnem eksperimentu profesorja zgodovine, da bi ponazoril logiko in način delovanja totalitarističnih družbenih sistemov. Sogovornica: vodja knjižnice v Ivančni Gorici, vodja bralnih klubov in vnašalka priporočil na portalu Dobreknjige.si, Ksenija Medved.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Predzadnja 7. stran letošnjega leta nas bo popeljala med platnice knjige Kljub vsemu reci življenju DA. Gre za doživljanje taboriščnega življenja skozi oči psihologa. Avtor je Viktor E. Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, ki je bil med 2. svetovno vojno interniran v Auschwitzu in nekaterih manjših taboriščih. Svoje znanje je uporabil za pomoč sojetnikom, hkrati pa je v tem času razvil zametke logoterapije, avtor katere je in jo imajo za tretjo dunajsko šolo psihoterapije. Kljub vsemu reci življenju DA nam bosta predstavili učiteljica otrok s posebnimi potrebami in knjižna blogerka Ajda Lalič ter avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Kako izberete knjigo? Ste za kriminalko? Naša tokratna sogovornica, gospa Elena Skok, nam predlaga zgodbo, s katero si bomo malce popestrili to sivo zimo in dolge večere. Za morda malce nenavadnim naslovom "V vodi mrtve Savke" avtorja Janka Valjavca se skriva duhovita kriminalka z nepredvidljivimi obrati, s katerimi se spopada eden prvih osumljencev, računalniški inženir v tovarni embalaže.
Tokrat podrobneje spoznamo roman o revščini, ki je v resnici lahko na nek način tudi bogastvo. Od izdaje te klasike bolgarske književnosti je minilo že več kot 30 let, prevod v slovenščino je star šele dobro leto.
Knjižni prvenec Lore Klinc Kilometer nič, ki ga boste spoznali v današnji rubriki 7. stran, je začel nastajati na lanski Vuelti, kolesarski dirki po Španiji. To je Lora Klinc – skupaj z domačimi in takrat dvomesečnim sinom Levom – v živo spremljala od devete etape do končne zmage njenega partnerja, slovenskega kolesarskega asa Primoža Rogliča. O navijaški izkušnji in pogledu na kolesarstvo, ki jo bralcu približa knjiga Kilometer nič, se je Aleš Ogrin pogovarjal s Franjo Žišt.
Delo pisateljice Harper Lee z naslovom Če ubiješ oponašalca iz leta 1960 je postalo kultna ameriška in svetovna uspešnica. Gre za družbeno problemski roman, ki v ospredje postavlja mnoga univerzalna bivanjska vprašanja, od rasne nestrpnosti in razredne diskriminacije do revščine. Zgodba je kljub temu, da je od njenega izida minilo že 60 let, aktualna še danes, saj demokratični sistemi še zdaleč niso popolni. Anja Hodžić je knjigo prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Današnji dan je priložnost za umiritev in razmišljanje. Razmišljanje tudi o tem, kako osmišljamo svoje življenje, kaj nam življenje ponuja in kako plujemo skozi tokove. Danes se bomo bolj kot kdajkoli spominjali tudi preteklosti, ljudi in dogodkov, ki so to našo preteklost zaznamovali. "Darovi minevanja" je Manca Košir naslovila knjigo, v kateri objavlja svoja in razmišljanja sedmih drugih avtorjev v obliki pisem. "Ta knjiga je dar življenja," pravi gospa Breda Brezovar Goljar, podpredsednica Društva onkoloških bolnikov in vodja tamkajšnjega Kluba ljubiteljev knjige, ko v pogovoru z Lucijo Fatur razmišlja, kako nas nagovarja današnji dan.
Tako kot se ob koncih tedna za večino vsaj nekoliko ustavi vsakodnevno hitenje, se svet zdaj vsaj delno ustavlja tudi zaradi epidemije. Bi pa morali tudi sicer, v običajnih razmerah, začeti živeti bolj počasi in bolj kakovostno. Manj hitenja ljudem priporoča tudi knjiga Hvalnica počasnosti avtorja Carla Honoréja, ki je prevedena v več kot 30 jezikov dala velik zagon novim gibanjem za počasnejši in kvalitetnejši način življenja. V časopisu The Financial Times so celo zapisali, da je Hvalnica počasnosti "za Počasno gibanje to, kar je Marxov Kapital za komunizem." Nasvete iz mednarodne uspešnice je za svoje vodilo vzela tudi Kristina Galun, univ. dipl. organizatorka dela, ki dela kot bibliotekarka v Knjižnici Domžale.
Francoski pisatelj in glasbenik Gaël Faye (1982), nam v svojem prvencu z naslovom Mala dežela, predstavi dogajanje v državi Burundi in njeni sosedi Ruandi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za avtorjev prvi roman, v katerem med drugim tematizira begunstvo, vojno, izgubljeno otroštvo in ambivalentno doživljanje tujstva. O knjigi bo spregovoril gost tokratne oddaje 7. stran Mark Užmah.
Beckomberga je ime psihiatrične bolnišnice v okolici Stockholma, kjer se zdravi oče glavne pripovedovalke Jackie. To je roman, ki ponuja veliko možnosti za razmišljanje, tudi o samem sebi, pravi profesorica slovenščine in avtorica spletne strani Gospodična knjiga Nina Prešern.
Stoner je naslov knjige, ki je tokrat našla mesto v oddaji Sedma stran. Če se sprašujete, zakaj naslova niso prevedli v slovenščino, razložimo, da gre za priimek glavnega lika tega univerzitetnega romana Williama Stonerja. Avtor knjige je John Williams, o knjigi pripoveduje bralka Sandra Dobnikar, odlomek je prebrala Mateja Perpar, oddajo pa je pripravila Darja Pograjc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
"Tam,kjer pojejo raki" je kriminalka na eni in poetični roman na drugi strani. Zgodba nas bo spomnila na to, kako pomembno je naše otroštvo, hkrati pa do konca skriva odgovor o najdenem truplu.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Roman »Ženska drugje« pripoveduje o treh zelo različnih ženskah: vse tri so tudi popotnice po notranjih ali zunanjih evropskih zemljevidih v iskanju razrešitve osebnih težav. Roman ima razvejeno metaforiko, barvit, mestoma sočen jezik, posebnost pripovedi pa so kulinarični vložki.
Če še niste slišali za kakapa, aj-aja ali komodskega zmaja, pa bi radi vedeli o čem govorimo, prisluhnite današnji oddaji Sedma stran. Če omenjene živalske vrste poznate, pa je gotovost, da ste že brali knjgo Douglasa Adamsa z naslovom Zadnja priložnost, precej velika. Sedmo stran o tem napetem, duhovitem in poučnem potopisu je pripravila Darja Pograjc.
Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu Esej o slepoti. Roman Leto smrti Ricarda Reisa pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike Barbaro Kopač.
Neveljaven email naslov