Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.
Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.
Portugalski pisatelj, nobelovec José Saramago, je najbolj prepoznaven po kultnem romanu Esej o slepoti. Roman Leto smrti Ricarda Reisa pa je že šesta njegova knjiga, ki je dočakala tudi slovenski prevod. Glavni junak je Ricardo Reis, zdravnik, ki se iz Brazilije v rodno Portugalsko vrne v burnih 30. letih prejšnjega stoletja, v času diktatur in totalitarizmov. V svojem značilnem slogu z dolgimi povedmi skoraj brez ločil je to obdobje Saramago opisal že leta 1984 in z njim navdušil tudi doktorsko študentko slovenistike Barbaro Kopač.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Pisateljice Zore Niele Hurston v slovenskem prostoru še ne poznamo, čeprav velja za eno glavnih afroameriških ustvarjalk prve polovice 20. stoletja, njeno delo z naslovom Their eyes were watching God pa predstavlja klasiko v svetovnem merilu, ki ga lahko preberete v angleškem jeziku.
Roalda Dahla, ki ga po vsem svetu poznajo predvsem kot odličnega mladinskega avtorja – spomnite se samo Matilde ali pa Čarlija in tovarne čokolade – bomo danes spoznali z drugačne plati. Knjiga Takšen kot ti je namreč zbirka kratkih zgodb za odrasle, v katerih nastopajo liki iz vseh plasti angleške družbe – od kvartopircev, norih izumiteljev do na videz neškodljive gospodinje z zločinskimi talenti.
Tkratna rubrika 7. stran prinaša družinsko potovanje okrog sveta. Res je, družina Grubar se je pred leti v slabih treh mesecih odpravila po nova doživetja in hkrati reševala vse zaplete, ki se pojavijo na taki poti. Popisali so jih v knjigi Okrog sveta do srca, ki nam jo bo predstavila Ana Ziherl.
Marsikomu je težko spregovoriti o smrti, morda pa je še težje o njej pisati. Te naloge se je lotila Američanka Caitlin Doughty (izgovorjava: Kejtlin Douti), ki je v določnem obdobju svojega življenja dobila službo v krematoriju. Smrt je bila stalnica njenih dni, zato si lahko predstavljamo, da strahu pred njo ni smela imeti. Da je to tema, o kateri ne bi smeli molčati, je prepričana tudi študentka Eva Jevšnik, ki je prebrala knjigo Doughtyjeve z naslovom Smoke gets in your eyes. Predstavila nam jo bo v 7. strani, ki sta jo pripravila Bojan Leskovec in Andreja Gradišar.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Imate kakšno genialno prijateljico? Bralka Valenka Drčar Matko jo je nekoč imela, zato jo je knjiga Elene Ferrante Genialna prijateljica spomnila nanjo. Ob branju se je vrnila v čas otroštva in občutila življenje v povojni Italiji - revščino, nasilje in tesnobo. V vzdušje romana je za Sedmo stran popeljala Bojana Leskovca in Katjo Krajnc.
Ob nedeljah damo priložnost laičnim bralcem, da z nami delijo zgodbo kakšne dobre knjige, ki so jo prebrali pred kratkim. Naslov tokratne, ki jo bo predstavil bralec iz Novega mesta, je gotovo eden daljših, ki se znajdejo na policah knjigarn in knjižnic. Zgodba je postavljena v leto 1946, ko se angleška pisateljica Juliet Ashton ne more domisliti, o čem bi pisala, potem pa prejme pismo mladeniča iz Kanalskega otoka Guernsey - edinega dela Velike Britanije, ki je bil med vojno pod nemško okupacijo.
Sedemnajsta epizoda rubrike Sedma stran se iz Francije seli v Združene države Amerike, iz študentskega življenja povzpne v akademske sfere, in v moderni družbi, kjer se večina žene za kariernim uspehom, lovi trenutke drobnih naslad ob kozarcu dobrega vina, navdihujoči literaturi in ženski družbi. Kdo je »Tisti, ki smo ga oboževali«, je ugotavljala Darja Pograjc.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Nedeljski bralni namig je tokrat sodoben roman, katerega dogajanje je moč iz francoske Bretanije prenesti tudi v druga okolja, zgodba romana bi se lahko zgodila tudi pri nas.
Knjiga Ivane Djilas z naslovom Hiša je bila na knjižni polici Ide Mlakar Črnič že od lanskega maja, a je zaradi vsakdanjih obveznosti ostala neodprta. Vse do teh dni, ko smo več doma in imamo več časa tudi za branje. Knjigo je prebrala na mah, o vtisih po branju pa več v naslednjih minutah. Z njo se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V tokratni rubriki predstavljamo živalsko pripoved slovenske pisateljice Barbare Simoniti. Knjiga z naslovom Močvirniki - Zgodbe iz zelene dobrave prikazuje svet močvirnikov, ki leži v senci starodavnih dreves. Čeprav močvirniki ljubijo vlago in mir, se jim stalno nekaj dogaja. In njihovih dogodivščin je za debelo knjigo. Ljubeznivi mali živalski univerzum ima navdih žlahtne angleške (živalske) prozne klasike tipa Veter v vrbju. Anže Hobič pa je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je knjiga zelo primerna za krajšanje časa našim najmlajšim kot tudi starejšim.
Maša Fatur, študentka drugega letnika socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pravi, da rada bere družbeno kritične in realistične romane, v katerih se z zgodbo lahko poistoveti, saj na ta način včasih najde tudi odgovore na vprašanja, s katerimi se srečuje v življenju. Sally Rooney ?je mlada irska pisateljica, katere roman Normalni ljudje je naša sogovornica prebrala nazadnje.
Neveljaven email naslov