Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.
Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Idiot je je prvič izšel konec 60-ih let 19. stoletja in govori o mladem knezu Miškinu, ki se z večletnega duševnega zdravljenja v Švici vrača v rodno Rusijo, tam pa se s svojim neverjetno humanim, iskrenim in sočutnim značajem znajde sredi veliko bolj grobe in okrutne družbene resničnosti, v kateri ni prostora za njegovo naivno ljubezen in nesebično dobroto. To klasično delo svetovne književnosti je za rubriko 7. stran izbral študent angleščine in filozofije Ali Đogić.
Novica, ki pretrese. Šok, žalost, obup. Potem skrb in mnogo, premnogo vprašanj. Vse to in še veliko drugega je doživljala Erica Johnson Debeljak, ko jo je dosegla novica o nenadni smrti moža Aleša Debeljaka pred skoraj šestimi leti. Ne le skrb za družino, čez noč se je spremenila tudi njena vloga v družbi. Zapiše: "Če prej nisem poznala bolečine, srečnica, kakršna sem bila, jo poznam zdaj, do obisti jo poznam, zdaj vem, da, neverjetno, ne pozna meja." Devica, kraljica, vdova, prasica je naslovila svojo knjigo, v kateri se ukvarja z vsem, kar jo je ob moževi smrti doletelo. V okviru letošnjega spletnega Slovenskega knjižnega sejma je bilo delo izbrano za "Naj knjigo leta 2021." V tokratni rubriki jo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavlja red. prof. dr. Roman Kuhar, profesor in raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Španski povojni roman Praznina je prvenec ene najpomembnejših španskih pisateljic 20. stoletja Carmen Laforet, ki je takoj ob izidu leta 1944 doživel velik uspeh. Delo sledi mladi Andrei, ki se zaradi študija preseli k svojim sorodnikom v Barcelono, tam pa njena pričakovanja o življenju, polnem dogodivščin in raziskovanja mestnega vrveža, trčijo ob zadušljivo in pokvarjeno resničnost španske družbe po državljanski vojni. Roman, ki gotovo spada med najpomembnejša dela španske povojne literature, je za rubriko 7. stran izbrala scenaristka Nika Jurman. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Figa je tretji roman avtorja Gorana Vojnovića, zanjo je prejel tako kresnika kot tudi Župančičevo nagrado. Gre za epopejo treh generacij neke družine, ki je prostorsko umeščena v območje bivše skupne države. Darja Pograjc se je o romanu pogovarjala z bralko Janjo Zalar, ki se sicer poklicno ukvarja z družbenimi omrežji.
Roman z znanim angleškim naslovom The Big Sleep, katerega letnica nastanka sega v leto 1939, je pred kratkim izšel v slovenskem prevodu v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Z njim je pisatelj Raymond Chandler spremenil svet popularne literature in postal klasik kriminalnega romana. Svojo bralsko izkušnjo je z nami delil Jure Marolt, novinar in spletni bloger.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Zakaj nekateri ljudje vedo, kaj hočejo, in živijo polno, drugi pa izgubljajo tla pod nogami? Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov 'ikigaj' – nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga še vedno iščejo. Imeti jasno določen 'ikigaj', veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. Namen knjige, ki vam jo v oddaji 7. stran predstavljamo danes, je, da tudi vi najdete svoj ikigaj. Kdor ga najde, ima namreč vse, kar potrebuje za dolgo in srečno življenje, pravita španska avtorja Héctor García in Francesc Miralles. Po knjigi Ikigaj sta listali Teja Hlačer in Andreja Čokl.
Bralna rubrika 7. stran nas bo s pripovedjo sogovornice Eme Karo odpeljala v svet gorske vertikale in neverjetnih dosežkov, ki so jih v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja dosegali slovenski alpinisti. Med njimi je eden najvidnejših Silvo Karo. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav, njegovo alpinistično pot so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Svoje podvige je opisal v avtobiografski pripovedi z naslovom Alpinist.
V posthumno izdani avtobiografiji z naslovom Iz mojega življenja slovenski odvetnik, organizator, politik in publicist Henrik Tuma skozi svojo življenjsko pot pred nami zarisuje pestro politično, gospodarsko in vsakdanje življenje na Goriškem v zadnjih desetletjih 19. stoletja pa vse do prve svetovne vojne, ko se preselil v Ljubljano. To dokumentarno bogato delo – ki med drugim opisuje Tumovo vztrajanje pri uradovanju v slovenskem jeziku ter njegovo politično in gospodarsko organiziranje slovenskega prostora – je za rubriko 7. stran izbral predsednik platforme nevladnih organizacij Sloga Albin Keuc.Oddajo je pripravila Alja Zore.
Monika Jeglič dela v Knjižnici Bežigrad Mestne knjižnice Ljubljana, zato ji branje in listanje knjig tako v službenem kot prostem času ni tuje. Rada posega po mladinskih knjigah, romanih in po crossover literaturi, ki je namenjena tako mladostnikom kot odraslim bralcem, za predstavitev v današnji rubriki 7. stran pa je izbrala roman francoske pisateljice Maylis de Kerangala z naslovom Pokrpajmo žive. Roman odlikuje izbrušen in premišljen slog; pretežno deskriptiven in nesentimentalen, obenem pa razgiban in mojstrsko prilagojen vsakemu posameznemu liku. Več o knjigi pa v pogovoru Monike Jeglič s Tadejo Bizilj.
Roman Cona sodobnega francoskega pisatelja Mathiasa Enarda je delo širokega zamaha, ki razgrinja vsaj tri tisočletja zgodovine širšega sredozemskega bazena – zgodovine, ki jo zaznamujejo nenehni nemiri, poboji, množični izgoni in vojne, in vsaka nova generacija je, tako se pač zdi skozi prizmo Cone, obsojena na ponavljanje istega začaranega kroga nasilja, kakor da posamezniki nimamo možnosti biti gospodarji lastne usode. Roman torej ponuja precej trpko branje, a arhitekt Jernej Šipoš, gost tokratne 7. strani, je povedal, da je v njem prav lahko uživati – delo namreč odlikuje izjemen, neponovljiv pripovedni slog. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Ita Osredkar, študentka anglistike in francistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nam danes predstavlja roman za vse ljubitelje branja v angleščini in sicer Second Place avtorice Rachel Cusk. Ta kanadska pisateljica živi in dela v Veliki Britaniji. Ita Osredkar je roman predstavila Luciji Fatur.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
V avtobiografskem romanu Smeh v džungli slovenski izseljenski pisatelj Louis Adamič opisuje svoje življenje v Združenih državah Amerike, kamor se je na začetku preteklega stoletja iz rodnega Blata pri Grosupljem povsem sam odpravil pri rosnih 14-ih letih. Knjigo – ki nikakor ne govori samo o pisateljevem življenju, ampak je predvsem izvrsten opis protislovij ameriške družbe v 20. letih preteklega stoletja, tik pred zlomom newyorške borze in veliko gospodarsko krizo – je za rubriko 7. stran izbral kantavtor Matej Kavčič. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Med odraščanjem, ko iščemo svoj prostor pod soncem in si želimo pripadati, je izločenost iz družbe zaradi drugačnosti lahko še posebej boleča. O tem, pa tudi o lepih stvareh v življenju, piše italijanski avtor Paolo Giordano v romanu Samotnost praštevil. »O vsem tem pa ne piše na turoben, ampak spretno humoren in rahločuten način,« je Darji Pograjc povedala Montessori pedagoginja, mati dveh otrok in strastna bralka Sanja Lovrečič iz Kopra.
Svežina, nenehna igrivost, klic prvinskosti in razigranosti, hkrati pa tudi krhke nežnosti, lirične zasanjanosti in globoke prodornosti z na videz enostavnim izrekanjem o globini človeške duše, je le nekaj izmed vtisov, ki jih je o delu Marije Jeglič z naslovom Zveričja rolada z zvezdami strnil avtor spremenega besedila, tudi naš radijski kolega, Miha Lampreht. Gre za zbirko 37 zgodbic, ki jim dajejo poseben pečat tudi avtoričine življenjske izkušnje ene izmed najboljših slovenskih mladih alpinistk. Z Miho Lamprehtom se je v 7. strani o Zveričji roladi z zvezdami pogovarjal Aleš Ogrin.
Sanes Sedma stran postreže s poezijo. Prvič odkar smo oddajo poslali v eter Prvega v začetku lanskega leta. Darja Pograjc se je lotila izziva in se o precej sveži pesniški zbirki Esada Babačića z naslovom Včasih pogovarjala z bralko Barbaro Žvirc.
Neveljaven email naslov