Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019.
Prebivalec oziroma prebivalka Slovenije na leto v povprečju zavrže 12,3 kilograma oblačil. S prvim janurjem prihodnje leto bo začela veljati nova evropska regulativa, ki med drugim predvideva ločeno zbiranje odpadnega tekstila. Ali je to korak k bolj ekološkemu načinu življenja, je Juliji Kandare pojasnil Dejan Komparič iz Humane. S Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja pa se je pogovarjala o negativnih vplivih hiperpotrošnje in pomenu trajnostne mode.
4581 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tekstilna industrija je takoj za naftno druga največja onesnaževalka na svetu. Slovenska gospodinjstva so lansko leto zbrala več kot 1800 ton odpadnih oblačil, kažejo podatki Statističnega urada. Da je hitra moda, torej prodaja cenenih oblačil za le nekaj evrov in sledenje hitro spreminjajočim se modnim trendom, velik problem sodobnega časa, priča tudi raziskava društva Ekologi brez meja iz leta 2019.
Prebivalec oziroma prebivalka Slovenije na leto v povprečju zavrže 12,3 kilograma oblačil. S prvim janurjem prihodnje leto bo začela veljati nova evropska regulativa, ki med drugim predvideva ločeno zbiranje odpadnega tekstila. Ali je to korak k bolj ekološkemu načinu življenja, je Juliji Kandare pojasnil Dejan Komparič iz Humane. S Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja pa se je pogovarjala o negativnih vplivih hiperpotrošnje in pomenu trajnostne mode.
Neveljaven email naslov