Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4272 epizod
4272 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.
Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.
»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.
V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.
Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.
Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto. Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija? Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte. Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.
V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Dobro desetletje po tem, ko je v Srbiji izbruhnila afera o krajah in preprodajah novorojenčkov, so prvi primer odkrili tudi v Sloveniji in letos maja, ko je Simona Šeremet Kalanj, aktivistka, ki se trudi za to, da bi čimveč staršev, ki so jim po rojstvu otroka rekli, da je ta umrl, dobilo uradne informacije o tem, kaj se je zares zgodilo, z nekaj primeri, ki jih je pomagala reševati, nastopila v slovenskem parlamentu, se je število staršev, ki iščejo izvirno dokumentacijo o svojih domnevno mrtvih otrocih povzpelo na 70. Minulo nedeljo so organizirali srečanje, na katerega so povabili tudi sotrpine iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med njimi je bila tudi Dragana Naumovski, ki je leta 1990 v mariborski porodnišnici rodila sina in porodnišnico zapustila brez novorojenca. Svojo zgodbo je povedala Cirili Štuber.
Posledice avgustovskih poplav so seveda še kako prisotne, pravzaprav se šele zdaj kaže, kaj vse so pustile za seboj narasle vode. Dela bo še ogromno. Prav zato se je gospa Breda Rožič, predsednica humanitarnega in neprofitnega društva Zdravo z naravo iz Izole odločila, da to sredo, 13. september, posvetijo čiščenju nabrežine reke Meže. Gospa Rožič namreč prihaja iz Prevalj, zato se jo je videno v domačem kraju še toliko bolj dotaknilo. Kako in kdaj lahko prostovoljke in prostovoljci v sredo pomagate, pa Breda Rožič razloži v pogovoru z Lucijo Fatur.
Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.
Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Slovenija bo prihodnje leto postala ena od izvajalk novega podiplomskega programa vesoljske fiziologije in medicine ljudi v skrajnih razmerah, ki bo prvi te vrste na svetu. Študenti dveletnega programa se bodo najprej teoretično usposabljali v Franciji in Nemčiji, v Sloveniji pa bodo opravljali praktični del študija – med drugim v skrajnih razmerah kraških jam in visokogorja Julijskih Alp.
Na ministrstvu za gospodarstvo po evropski direktivi pripravljajo zakon, ki spolne kvote uvaja tudi v gospodarstvo. S tem zakonom bodo od leta 2027 morali predstavniki podzastopanega spola, torej v večini primerov ženske, zasedati vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest oz. nadzorniških svetov ali vsaj tretjino vseh direktorskih mest. Spolne kvote sicer pri nas sicer niso novost. Poznamo jih denimo iz politike, kjer so po skoraj dveh desetletjih opazne pozitivne spremembe. O tej tematiki se novinar Rene Markič v prispevku pogovarja s profesorico delovnih razmerij na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu Jano Javornik, nekdanjim ustavnim sodnikom Cirilom Ribičičem in Jasno Mikić Ljubi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto: Reuters/MMC
V torek je Slovenijo pretresel primer nasilja v trebanjskem domu za starejše občane. Mladoletna dijakinja je med opravljanjem počitniškega dela izvajala telesno nasilje nad varovanci, posnetke nasilja pa objavila na socialnih omrežjih. Kako razširjen je problem nasilništva v zavodih po državi? Kako je sploh lahko prišlo do tako deviantnega dejanja? Pojasnila je iskala Eva Lipovšek s sogovorniki, ki so ji povedali, da tudi slabi delovni pogoji vplivajo na razmah nasilja, ne smejo pa biti izgovor za nasilje. Država bi morala ukrepati v več smereh, opozarjajo strokovnjaki. Nujno je sprejetje interventnega zakona za reševanje kadrovske stiske v zavodih, rešiti bi morali tudi problem s podplačanostjo kadra. Nasloviti pa bi morali tudi vsesplošno neozaveščenost, pomanjkljiv sistem mentorstva in individualizem, ki mlade sili v iskanje potrditve preko socialnih omrežij. FOTO: Pixabay
Od katastrofalnih poplav je dober mesec. Življenje gre naprej, a preden se bo vrnilo v stare tire, bo preteklo še precej vode. Najtežje razmere so seveda na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi dolvodno v Občini Braslovče. Prebivalci Strug, kje je povodenj popolnoma uničila tri hiše, še vedno ne vedo ali se bodo še kdaj lahko vrnili v domači kraj. V Braslovčah nameravajo preseliti družine iz 150-ih domov, nekateri se temu upirajo. Še vedno grozijo plazovi, lokalne ceste ostajajo ne prevozne, kmetijske površine in gozdovi so opustošeni, številna podjetja še vedno niso zagnala proizvodnje, turizem je na tleh. A domačini ne stojijo križem rok, za zdaj jim ob strani še stoji država, še vedno je prisotna mednarodna pomoč. Čeprav se mudi s sanacijskimi ukrepi, pa je zdaj tudi čas za razmislek, kako naprej. V preteklosti so se namreč naredile številne napake, predvsem z umeščanjem objektov v prostor. Ob Savinji so pustošile 500 letne vode, gre za izreden dogodek, a zaradi globalnih klimatskih sprememb, ni jamstva, da se ne bo kmalu ponovil.
Slovenija je v vrhu držav po deležu ljudi, ki uživajo alkohol. To se odraža tudi pri mladih, ki se z njim srečajo veliko pred dopolnitvijo 18ega leta. Največja težava je visoka dostopnost do alkohola. Mladi ga namreč lahko naročajo tudi prek spleta, po izsledkih raziskave Zveze potrošnikov Slovenije pa jim ob tem na nobeni točki ni treba izkazati polnoletnosti. Več v pogovoru z Renejem Markičem.
Zaradi odprave posledic po letošnjih vremenskih ujmah naložbe v zdravstvu za zdaj, kot kaže, ne bodo ustavljene. Večina naložb, ki so vezane na evropska sredstva, namreč poteka v skladu z roki, pojasnjuje državni sekretar Marjan Pintar. Težave, ki so pa izhajajo predvsem iz razmer v celotni gradbeni industriji v širšem evropskem prostoru.
Desa Muck s knjigo Blazno resno o HPV poziva starše, naj s cepljenjem zaščitijo svoje otroke pred številnimi raki in drugimi boleznimi.
Neveljaven email naslov