Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srečanje s hrvaškim hollywoodskim igralcem Goranom Višnjićem

17.08.2024

Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.

Prav v Dubrovniku je kot najmlajši Hamlet začel svojo igralsko pot, še kot študent drugega letnika zagrebške Akademije dramskih umetnosti. Pred nekaj leti se je iz Los Angelesa preselil v Veliko Britanijo, kjer nadaljuje svojo filmsko in gledališko pot.


Aktualno 202

645 epizod


Aktualne vsebine Vala 202.

Srečanje s hrvaškim hollywoodskim igralcem Goranom Višnjićem

17.08.2024

Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je v gledališki predstavi Ekvinokcij (Enakonočje) dramatika Iva Vojnovića nastopil Goran Višnjič, hrvaški igralec, ki je v Hollywoodu s svojimi vlogami dosegel mednarodno slavo: najprej kot dr. Luka Kovač v popularni ameriški seriji Urgenca (ER), nato kot Garcia Flynn v seriji Brezčasni (Timeless), vmes je posnel tudi nekaj zgodovinskih filmov, od leta 2022 pa ima vlogo Erika Rdečega v novi Netlixovi nadaljevanki Vikingi: Valhalla, ki so jo snemali tudi v Dubrovniku.

Prav v Dubrovniku je kot najmlajši Hamlet začel svojo igralsko pot, še kot študent drugega letnika zagrebške Akademije dramskih umetnosti. Pred nekaj leti se je iz Los Angelesa preselil v Veliko Britanijo, kjer nadaljuje svojo filmsko in gledališko pot.


09.10.2024

O letošnjem Nobelovcu v kemiji z njegovim nekdanjim študentom

Potem ko so v ponedeljek razglasili, da gre letošnja Nobelova nagrada v medicini na področje raziskav mikro RNK in njihove vloge pri regulaciji genov, in potem ko je včeraj na področju fizike pod žarometi pristalo raziskovanje umetnih nevronskih mrež in strojnega učenja, so danes v Stockholmu odstrli nagrajence na področju kemije.


09.10.2024

Boštjan Videmšek: Če ne prepoznavaš simptomov, ne moreš zdraviti bolezni

Novinar Boštjan Videmšek je od leta 1999 s terena poročal o vseh večjih vojnah. O ozadju teh vojn, med katerimi večina v taki ali drugačni obliki traja še danes, piše v svoji zadnji knjigi Mir in vojna, ki je izšla pri založbi Umco.


09.10.2024

Glede na države v regiji je v Sloveniji največ brezposelnih ukrajinskih beguncev

Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je po naročilu Urada visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) opravil prvo raziskavo o položaju ukrajinskih beguncev v Sloveniji. Večina ukrajinskih beguncev v Sloveniji živi že dalj časa, več kot 80 odstotkov si jih želi tu tudi ostati. Počutijo se varno, hujših sovražnosti ne občutijo. Več kot tretjina je otrok, ki so vključeni v slovenske šole, slabša je zaposlenost odraslih.


04.10.2024

Drama na Litostrojski 56

Povišica je naslov gledališke igre francoskega pisatelja Georgesa Pereca, ki bo nocoj doživela prvo premierno uprizoritev na novi nadomestni lokaciji SNG Drama..Mali in veliki oder ter vse ostale dodatne prostore v nekdanjih industrijskih halah so zasnovali 'Vidic Grohar Arhitekti'. O prvih impresijah in delovni vnemi Saša Pavček, Brane Šturbej, Anđelka Nikolić, Vesna Tadel Jurca in Jernej Pristov.


01.10.2024

Načrt Izraela je vzpostavitev popolne dominacije in popolna ukinitev Palestincev kot političnega subjekta

"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se je glasilo sporočilo izraelske vojske, ki je ponoči potrdila začetek omejenih kopenskih operacij v vaseh na jugu Libanona. Cilji napadov so vasi blizu meje, v katerih Hezbolah predstavlja neposredno grožnjo izraelskim skupnostim na severu države, so še sporočili.


28.09.2024

Knjiga o uri: 150 let zgodovine stavbe današnje Prve gimnazije v Mariboru

Nekdanja dijaka Prve gimnazije Maribor Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar sta leta 2020 obnovila številčnico ure na vzhodni fasadi zgradbe. Takrat se je porodila zamisel o knjigi ob 150-letnici šolske zgradbe in se uresničila kot monografija z naslovom Knjiga o uri. V njej so zbrani strokovni članki in veliko arhivskega slikovnega gradiva. Čas, v katerem se je spreminjala stavba, se je odslikaval tudi na uri, ki je preživela različna stanja in bolj ali manj ustrezne prenove. Zadnja bi morala uri podariti prihodnjih sto in več let.


27.09.2024

Mednarodni bienale sodobne lutkovne umetnosti

V Ljubljani poteka že 17. mednarodni bienale sodobne lutkovne umetnosti, kjer so na ogled najboljše domače in tuje lutkovne predstave zadnjih dveh let. Poudarek letošnje edicije je prepletanje tradicionalnih in sodobnih lutkovnih animacij, od klasičnih marionet do plesnih predstav. Kaj predstavlja sodobno lutkarstvo, boste izvedeli v pogovorih z ustvarjalci predstav Nadobudne pošasti iz Združenega kraljestva, Pinnocchio #3 in Hiša za lutke lutkovnih kolektivov iz Francije.


26.09.2024

Dobre prakse inkluzivnih športnih dogodkov

Evropski teden športa te dni ponuja številne dogodke, povezane z gibanjem in udejstvovanjem v različnih aktivnostih. 23. septembra, ko obeležujemo Dan slovenskega športa, je bil v Ljubljani predstavljen mednarodni projekt SportWay z namenom z namenom organizacije inkluzivnih športnih dogodkov in izmenjave dobrih praks.


24.09.2024

Šport je dobra naložba

Lani so slovenske športne zveze organizirale kar 51 mednarodnih športnih prireditev, 49 jih je sofinancirala Slovenska turistična organizacija (STO), petim prireditvam je posebna sredstva namenila tudi vlada. Kako lahko nov model vrednotenja učinkov velikih športnih prireditev pomaga pri odločanju o (so)financiranju in porabi javnih sredstev?


20.09.2024

So odvisniki ali so narkomani ali džankiji?

Zdaj pa selimo v Lutkovno gledališče Maribor, kjer bo jutri zvečer (nedelja) doživel premiero dokumentarni film Gram srca, ta pa nas bo popeljal v središče Ljubljane, kjer so njegovi ustvarjalci spremljali skupino odvisnikov. Pa so zares odvisniki ali so narkomani ali džankiji? Med njimi je razlika, boste slišali v prispevku Sare Zmrzlak, ki se je pred premiero tega filma na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma DokuDoc pogovarjala z njegovim producentom Boštjanom Brezovnikom. Po dokumentarno-igrani TV seriji Inhumanum: Umori na Slovenskem je z režiserjem Janom Cvitkovičem odkrival svet uporabnikov drog. V pogovoru boste slišali tudi o zgodbah razbitih družin, rejništva, o prazninah in vrzelih, ki jih gram ne zapolni, do grama preveč.


20.09.2024

SloveniaSkills: Olimpijske prvake imamo tudi v poklicnih spretnostih

V Celju do nedelje v okviru sejma MOS poteka tekmovanje v poklicnih spretnostnih SloveniaSkills, kjer v različnih spretnostih tekmujejo mladi med 18. in 24. letom. Njihove izdelke ocenijo zelo strogi in natančni sodniki, na podlagi njihovih ocen pa se mladi strokovnjaki uvrstijo na evropski nivo tega tekmovanja. Zakaj je pomembno, da pripravljamo tekmovanja tudi za dijake poklicnih srednjih šol? Kako uspešni smo Slovenci v teh spretnostih?


19.09.2024

Od kod takšna silovitost poplav v srednji Evropi?

Srednja Evropa je v primežu stoletnih poplav, ki so marsikje povsem ohromile dogajanje. V pogovoru s hidrogeografom dr. Tajanom Trobcem s Filozofske fakultete v Ljubljani smo se pozanimali o geografskih posebnostih predelov, ki so ukleščeni v poplavni val, in tem, kako so se posamezne države odzvale na nenadno naravno katastrofo. Kako to, da so nekatere reke narasle tako drastično, in kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov? Kot poudarja sogovornik, si ne smemo zatiskati oči, podobne poplave bodo še prišle. Ob tem upa, da bomo znali črpati iz preteklih izkušenj in jih dočakati bolj pripravljene.


17.09.2024

WoshWosh: Z obnovo čevljev spreminjamo svet

Kako je preprosta zamisel o obnavljanju rabljenih čevljev postala del večje zgodbe o trajnosti na Poljskem? V Varšavi se je pred nekaj tedni mudila Kaja Ravnak, ki je tam spoznala Martyno Zastawno, ustanoviteljico prvega podjetja brez odpadkov za čiščenje rabljenih čevljev v Evropi. Takole je slišati njena zgodba.


14.09.2024

Junaški vikend junakov iz 3. nadstropja

Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka in ki ta konec tedna organizira srečanje malih junakov na Otočcu, poimenovan Junaški vikend.


13.09.2024

Guinnessova knjiga rekordov 2025: Ko neobičajne odlike postanejo aktualne lovorike

Najvišji človek v zgodovini je meril 267 centimetrov, najvišja pričeska meri skoraj 3 metre visoko, najstarejša še živeča gospa prihaja iz Španije in šteje 117 let in 51 dni. Vsi ti rekordi in preostalih skoraj 3 tisoč rekordov je zabeleženih v najbolj prodajani knjigi vseh časov. Vsako leto je prodanih več kot 150 milijon izvodov, ravno letos pa praznuje 70 jubilej. Ob predstavitev slovenske različice Guinnessove knjige rekordov 2025 se pogovarjamo z letošnjimi slovenskimi rekorderji in urednico slovenske izdaje Mojco Benedičič.


12.09.2024

Religijski vplivneži in božanstva umetne inteligence

Danes si lahko s pomočjo umetne inteligence ustvarimo celo svoje lastno, individualizirano božanstvo. To seveda skrbi tradicionalne uveljavljene religije? Kako so se v digitalnem prostoru znašle verske skupnosti in kaj se dogaja z religijami v digitalnem prostoru?


10.09.2024

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora: Poiščimo moč in se med sabo pogovarjajmo

Slovenija je po številu samomorov še vedno pri samem evropskem vrhu, a se je leta 2023 trend obrnil in je samomor naredilo manj ljudi kot prejšnje leto. Toda pri starejših podatki kažejo na naraščanje. Kaj je v ozadju? Ali že lahko analiziramo, kako so na samomor vplivali ukrepi proti covidu? Zakaj s samomorom konča življenje štirikrat več moških kot žensk? Kaj narediti, če ugotovimo, da ima kdo samomorilne misli?


07.09.2024

Ukrajinska kriza: zgodbe pogrešanj in novih začetkov

Rusko-Ukrajinska vojna je vstopila v 922 dan. Žarišče v naši neposredni bližini je od februarja 2022 terjalo selitve več milijonov ukrajinskih vojnih prebežnikov in številni so varen dom našli v Mariboru. V času zaostrovanja konflikta, dobra dva tedna po ukrajinskem državnem prazniku neodvisnosti, smo se pogovarjali z begunskima družinama, leto dni po njihovem prvem srečanju, in drugimi deležniki, ki so vpeti v njihovo integracijo.


06.09.2024

Lov na ptice je v Salzkammergutu živa tradicija

Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.


05.09.2024

Trbovlje "furajo" 30

V Trbovljah je prvi septembrski teden prinesel velike spremembe. Ne le, da se je začelo novo šolsko leto in so se na ulice vrnili šolarji, Trbovlje so dobile tudi novo prometno ureditev. V velikem delu mesta, natančneje med naseljema Vreskovo in Nasipi, je občina vzpostavila cono 30 - omejitev hitrosti so torej znižali na 30 km/h. Gre za del mesta, ki leži na pobočju, ceste so tam ozke in mnogokje nepregledne. Že prej jih je kar nekaj imelo omejitev 30 km/h, zdaj pa so to območje razširili in povezali v enotno cono s ciljem izboljšanja prometne varnosti. V reportaži iz Trbovelj lahko slišite, kako je občina načrtovala to ureditev, kakšne so izkušnje tujih mest, ki so uvedla omejitev 30 km/h na večjih območjih, in kako se na te spremembe odzivajo meščani.


Stran 1 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov