Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vrsti je soočenje kandidatov za župana Izole. Za to funkcijo se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Milan Bogatič, kandidat Gibanja Svoboda, ki je v 1. krogu volitev dobil 36,42 odstotka glasov, ter neodvisni kandidat Danilo Markočič, aktualni izolski župan, ki je dobil 25,90 odstotka glasov. Z njima se bo pogovarjala Jasna Preskar.
374 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Na vrsti je soočenje kandidatov za župana Izole. Za to funkcijo se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Milan Bogatič, kandidat Gibanja Svoboda, ki je v 1. krogu volitev dobil 36,42 odstotka glasov, ter neodvisni kandidat Danilo Markočič, aktualni izolski župan, ki je dobil 25,90 odstotka glasov. Z njima se bo pogovarjala Jasna Preskar.
Luka Koper je med prednostne naloge uvrstila tudi digitalizacijo in zeleni prehod. V sklopu dveletnega projekta je s partnerji iskala rešitve za digitalno preobrazbo. Pri nekaterih rešitvah so uporabili tudi umetno inteligenco. Velik izziv je tudi kibernetska varnost.
Minuli konec tedna je ob morju minil v znamenju jubilejnega 10. istrskega maratona. Več tisoč tekačev, spremljevalcev in ljubiteljev športa je letošno edicijo označilo kot najtoplejšo doslej. Tri razgibane in atraktivne trase, ki so potekale po vseh štirih istrskih občinah pa so dokaz, da je slovenska Istra z njeno pokrajino izjemno privlačna za vse ljubitelje teka.
Dom upokojencev Nova Gorica se je pridružil letošnjemu Dnevu za spremembe. Dijaki iz Dijaškega doma Nova Gorica so se prejšnji teden v družbi varovancev doma upokojencev odpravili na sprehod do Bevkovega trga, kjer so pojedli sladoled, poslušali pesmi, peli in se družili. Na sprehod z njimi sem je odpravila tudi Mateja Grebenjak.
Gostinska ponudba na ankaranskih plažah bi lahko bila v letošnji poletni sezoni okrnjena. Na javni razpis občine sta se namreč prijavila le dva gostinca, medtem ko za dva lokala ponudb ni bilo. Na občini bodo razpis zanju ponovili, pričakovano mesečno najemnino pa znižali.
Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala vodjo oddelka za računalniško preiskovanje Aljošo Špehom.
Soške elektrarne bi gradile sončno elektrarno na območju deponije odvečnega materiala Zamatavinc, ki leži nad predorom Dekani na primorski avtocesti. Do 6.aprila družba, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sprejemata pripombe na objavljen osnutek za umestitev objekta v prostor. V elaboratu, ki sta ga poslala mestni občini Koper, je postavitev sončnih panelov načrtovana na zaraščeni deponiji. O tem v aktualni temi z direktorjem Soških elektrarn in z odzivom krajevne skupnosti. Tjaša Škamperle.
S pomladjo so se začela tudi opravila na kmetijskih zemljiščih. Na Primorskem je aktualna rez oljk in trt. Tako kot jeseni je tudi spomladi med uporabniki kmetijskih zemljišč pogosto vprašanje - ali lahko ostanke na njivah zakurimo. Kmetijsko ministrstvo je v izogib nejasnostim javnosti poslalo pojasnila. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z ministrico za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Matejo Čalušič.
Voda za mir je geslo letošnjega Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo prav danes. Brez dostopa do čiste pitne vode sta danes še vedno 2 milijardi ljudi. Podnebna kriza pa je tudi bogatejšemu Zahodu, kjer je redna oskrba s pitno vodo skorajda samoumevna, prinesla zavedanje, kako je voda za vse nas pomemben, pravzaprav najdragocenejši vir. Voda povezuje, so na osrednjem slovenskem dogodku, ki je bil včeraj v Škocjanskem zatoku, opozorili sogovorniki. V začetku tedna pa so se slovenski in hrvaški strokovnjaki ter predstavniki lokalnih skupnosti srečali na podnebni konferenci v Pulju. Podnebne spremembe s sušnimi poletji in obilico padavin pozimi bodo še bolj kot doslej krojile oskrbo s pitno vodo v Istri, so opozorili. Dobra dolgoročna vodooskrbna rešitev je zato gradnja zadrževalnikov, kar so včeraj izpostavili tudi na okrogli mizi v Škocjanskem zatoku. Več pa zdaj v oddaji Aktualno Lea Širok.
Turistične organizacije slovenske Istre bodo ta mesec prek socialnih omrežij zagnale digitalno promocijsko kampanjo, v kateri nastopajo ljudje, ki so si naše obmorske kraje izbrali za svoj novi dom, potem ko so jih obiskali kot turisti, se vanje zaljubili in odločili ostati. V osmih videospotih bodo s svojimi zgodbami nagovarjali sonarodnjake, da obiščejo Istro.
Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je v javnem pismu zapisal, da so javni zavodi lani zaman pričakovali uskladitev financiranja z visoko stopnjo inflacije, zato krčijo programe. Člani kolegija so v navedli, da so vodstvo ministrstva nekajkrat seznanili s težavami, a da so bili njihovi argumenti preslišani. Ministrstvo za kulturo je očitke zavrnilo in navedlo, da bodo slovenska gledališča, ki jih sofinancira ministrstvo, letos prejela skupaj 6 milijonov evrov več, kot so jih leta 2022. Skupaj bodo slovenska gledališča letos prejela skoraj 60 milijonov evrov. Plače v gledališčih, ki so jih ustanovile občine, morajo te tudi financirati. Gledališče Koper je tudi lani poslovalo z izgubo. Program za letos je temu prilagojen, lastnih produkcij bo manj. Tjaša Škamperle.
Po skoraj dveh tednih so predstavniki vlade in Fidesa včeraj znova sedli za pogajalsko mizo. Po koncu pogajanj je vodja Fidesa Damjan Polh dejal, da bi nesoglasja z vlado lahko rešili v 14 dneh. Še včeraj se za mediacijo ni odločila nobena od strani, danes pa so iz sindikata zdravnikov in zobozdravnikov sporočili, da so z optimizmom sprejeli pobudo za pomoč pri mediaciji v okviru mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Predsednik zbornice Janez Starman je sicer za nacionalno televizijo pred dnevi povedal, da gre za zahteven postopek in da bi lahko bil v mediacijo, če bo do nje res prišlo, vključen še kdo, mogoče tudi iz tujine. Kako stavka vpliva na delo zdravnikov in na paciente v dveh primorskih zdravstvenih inštitucijah. Karin Zorn Čebokli je obiskala zdravstveni dom Ajdovščina, Mateja Brežan pa Splošno bolnišnico Izola.
Po neuradnih podatkih naj bi bili Slovenci lastniki več kot 120 tisoč nepremičnin na Hrvaškem; lani so jih kupili 3392, večinoma gre za počitniške hiše ali apartmaje. Pri sosedih so zvišali davek za t.i. turistične nepremičnine. Skoraj vse občine v Istri so se odločile za povišanje - z dosedanjih dveh na pet evrov za kvadratni meter. Obdavčitev se seveda nanaša na legalne nepremičnine. Prav v teh dneh pa je umaška občina objavila posnetek nelegalnih objektov na kmetijskih zemljiščih. Na občini jim pravijo kar favele, večinoma naj bi bile v lasti Slovencev, ki so jih označili za konkvistadorje. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z županom Istrske županije, Borisom Miletićem.
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
Ko je govor o otroškem raku, bi vsi najraje videli, da tega na svetu sploh ne bi bilo. Toda tudi otroški rak je naša realnost. V Sloveniji na leto zboli med 70 in 80 otrok in številka se na žalost počasi zvišuje. Povprečna starost otrok, ki zbolijo, je 6 let. Zaradi zdravljenja največkrat izgubijo lase. Brigita Smrekar iz Domžal se je povezala z dobrodelno organizacijo The Little Princess Trust iz Velike Britanije. K njej se obrnejo vsi otroci, ki so zaradi terapije izgubili lase in bi želeli imeti brezplačno, kakovostno lasuljo iz pravih las. Mateja Brežan jo je obiskala v frizerskem salonu v Domžalah, pogovarjala pa se je tudi z Damiro Mutić iz Kopra, ki je pred časom darovala svoje lase.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Na današnji dan pred 40 leti je Jure Franko pri 22. letih v Sarajevu prismučal našo prvo zimsko olimpijsko kolajno. Prisluhnimo, kako ga je na oder za zmagovalce pospremil radijski glas Francija Pavšerja starejšega, nato pa bomo slišali še pogovor s staršema, ki ju je po tekmi obiskala naša nekdanja sodelavka, Zdenka Tomulić:
Agencija za okolje danes in v prihodnjih dneh pričakuje preseganja dnevne mejne vrednosti PM10 v večjem delu Slovenije. Visoke ravni so posledica temperaturnega obrata, ki zadržuje onesnažen zrak v nižinah. Kaj o tem pravijo na ARSO in v Centru za raziskave atmosfere Unvierze v Novi Gorici?
Na podlagi evropske direktive lahko slovenski pacienti uveljavljajo zdravljenje v tujini, če je presežena najdaljša dopustna čakalna doba. Zavod za zdravstveno zavarovanje pacientu povrne stroške v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Na novogoriški Zavod največ vlog pošljejo starši otrok, ki potrebujejo ortodontske storitve, ki jih opravijo na Hrvaškem. Starši za zobne aparate v večini dobijo povrnjene vse stroške. Evropska direktiva, ki omogoča vračilo stroškov za zdravljenje v tujini, je pri nas premalo poznana,nam je povedal Rok Pintar, lastnik agencije Help Med, ki pomaga pacientom pri uveljavljanju stroškov čezmejnega zdravljenja. "Ljudje sploh ne verjamejo, da je to mogoče." Na zavodu za zdravstveno zavarovanje v Novi Gorici za ortodontsko zdravljenje dobijo v povprečju eno vlogo na teden. V teh primerih najprej potrebujemo napotnico za ortodonta v Sloveniji, ki jo izda osebni zobozdravnik. Če je čakalna doba pri nas predolga, grmo lahko v tujino. Te storitve na primer izvaja tudi Center dentalne medicine na Reki Orto Nova. Tam so imeli lani približno 400 slovenskih državljanov, ki so pri njih opravili različne zobozdravstvene storitve.Na zavarovalnici Vzajemna so nam povedali, da so lani 300 pacientom povrnili 79 tisoč evrov zavarovalnin zaradi zobozdravstvenega zdravljenja na Hrvaškem.
Letošnja razmeroma topla zima slovenskim smučarskim centrom zagotovo povzroča kar nekaj težav. Medtem pa Kanin, edino visokogorsko smučišče pri nas, ostaja zaprto, s tem pa tudi povezava s smučiščem Na Žlebeh. Kakšen je letošnji utrip na italijanski strani, kjer so ta konec tedna imeli 180 centimetrov snega, poslušajte v reportaži, ki jo je pripravila Eva Furlan.
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Strokovnjake za pomorski promet smo spraševali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih prevoznih poti. Je ogrožena konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja, tudi v Kopru?
Neveljaven email naslov