Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
374 epizod
374 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, ki ga je državni zbor potrdil prejšnji teden, bo delno omilil učinke podražitev energentov. A za vse le ni prinesel želene spremembe - izenačitev pravic gospodinjskih odjemalcev, tudi etažnih, bo veljala le za tiste, ki se ogrevajo na zemeljski plin. To obžalujejo stanovalci stanovanjskega objekta Koprska vrata, ki za ogrevanje uporabljajo električno energijo in utekočinjen plin. Računi nekaterih so tudi potrojeni, krivdo za to valijo na upravnika.
Vrhunski pianist Deny Masliuk, ki danes živi in poučuje v Kopru, se je rodil v ukrajinskem mestu Khmelnitski. Od tam in iz glavnega mesta, kjer ima sorodnike in prijatelje, prihajajo grozljive vojne slike. V teh dneh je sicer v Ukrajini čutiti enotnost, številni moški želijo ostati v državi in braniti domovino. Med največjimi težavami pa izpostavlja ruske propagandistične medije, financirane s strani Kremlja, ki ljudi bombardirajo z lažnimi novicami. To je tudi informacijska vojna, pravi. .
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covida. Na Radiu Koper se sprašujemo, če je že čas za razmislek in odgovor na vprašanje - Smo zmagali? S primorskimi sogovorniki z različnih področij našega življenja in dela se bomo pogovarjali o soočenju z epidemijo, predvsem pa bomo pogledali naprej. Vstopili smo tudi na področje zdravstva. Naš sogovorec je bil Marko Petrovič, zdravstveni delavcev, zaposlen v Zdravstvenem domu Izola, ki je pomagal tudi na covidnem oddelku izolske bolnišnice. Tudi sam je prebolel covid, zdaj pa o njem piše doktorsko delo.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi v gospodarstvu. A namesto upada prodaje so v podjetju Intra Ligting beležili rekorde. Podjetje, ki ponuja svetlobne rešitve, je Marino Furlan skupaj z ženo ustanovil več kot 30 let nazaj. V njihovih šempetrskih prostorih je bila Eva Furlan.
Učiteljica violine Žana Golovčak se je pred 20 leti iz Ukrajine preselila na Goriško. Vojne v domovini ni pričakovala. Povedala je, da je bilo stanje vrsto let, vse do včeraj, zelo napeto. V njenem rojstnem mestu Uzhgorod v zahodni Ukrajini, na meji s Slovaško in Madžarsko, ima mamo in brata. Povedala sta ji, da sta bila včeraj zjutraj, ko se je začela ofenziva nad Ukrajino v šoku, v mestu je zavladala panika in kaos. Tudi onadva vojne nista pričakovala. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Potem, ko so na odložene odpadke ob nekdanjih proizvodnih halah v Volčji Dragi opozorili tamkajšnji krajani, je podobno skrb izrazil poslušalec zaradi nakopičene odpadne embalaže na območju Bivja, ob nekdanji tovarni Kempilas. Preverili smo, za kakšne odpadke gre in kaj se dogaja na območju, kjer je pred 12timi leti kemična tovarna zaprla vrata.
Staro jedro Pirana kot spomenik kulturne dediščine nima zadostne zaščite, opozarjajo njegovi vse redkejši stalni prebivalci. Vrstijo se nedopustne prenove stavb, večinoma za namestitvene kapacitete. Pristojni zanje ne bi smeli izdajati soglasij, so prepričani. Zato Piran nujno potrebuje nov zaščitni akt. Stari odlok o asanacijskem načrtu mesta namreč ponuja nedorečena pravila, ki pri izdaji soglasij omogočajo različne interpretacije. In prav to je največja težava. Več o tej pereči temi v tokratni oddaji Lea Širok. Foto Radio Koper: Sporne prenove, ki se kar vrstijo, so napad na kulturno dediščino Pirana, so prepričani prebivalci.
Občinski prostorski načrti so pomembni. Med drugim so osnova za izdajo gradbenih dovoljenj ali začrtajo, kjer v občini bodo zemljišča (foto: Primorske novice)ostala nepozidana. So kompromis med javnim in zasebnim interesom. Kar nekaj občin ga še nima, zato so posegi osnovani na zastarelih planskih aktih. V Slovenski Istri je le ankaranski občini uspelo sprejeti prostorski načrt, izolski je padel na referendumu, piranska ga bo razgrnila v kratkem, koprska ga je v tem tednu. Kaj pomeni, kaj prinaša in kako lahko občani oddajo pripombe nanj, v prispevku Tjaše Škamperle.
Država je pred meseci naredila korak proti dvotirnosti: v dopolnitvi državnega lokacijskega načrta za drugi tir je preučila tri variante, kje naj poteka tretji tir. Takrat so krajani na predstavitvi slišali - dvotirnost bo možna po letu 2030. Krajani, ki živijo ob železniški progi Divača - Koper, so se povezali v ljudsko pobudo in od odgovornih zahtevajo, da se sedanja proga ukine tisti dan, ko bo po novem - drugem tiru zapeljal prvi vlak. Prepričani so namreč, da je živeti ob sedanji progi nevarno. Tjaša Škamperle
Univerza v Novi Gorici bo dobila novega rektorja in njegove najožje vodstvene sodelavce. Po 12-ih letih se z rektorskega mesta univerze v Novi Gorici poslavlja Danilo Zavrtanik. Nasledil ga bo Boštjan Golob, ki prihaja z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Upravni odbor novogoriške Univerze je novega rektorja izbral med 38-imi kandidati. Nadaljevati po začrtani poti, povečati število študentov, organizacijska novost pa je prorektor za trajnostni razvoj in sodobne tehnologije, naniza par poudarkov novi rektor novogoriške Univerze dr. Boštjan Golob: "Prav imenovanje prorektorja za novo področje je namenjeno med drugim tudi okrepitvi sodelovanja z gospodarstvom, z lokalnim gospodarstvom in s slovenskim gospodarstvom nasploh."
Slovenski ribiči niso naklonjeni morebitnemu novemu ribolovnemu dogovoru s Hrvaško, o katerem so sicer izvedeli preko medijev. Več uradnih informacij imajo umaški in savudrijski ribiči, saj sta jih z vsebino prejšnji teden v Umagu seznanila pristojna ministra. Dogovor naj bi 25 hrvaškim ribičem omogočal ribolov v slovenskem morju vse do Kopra, enako število slovenskih ribičev pa bi lahko lovilo do Umaga. A se tudi na hrvaški strani vsi ribiči ne strinjajo s takšno rešitvijo. Kaj o njej menijo nekateri slovenski strokovnjaki z različnih področij, pa se je Lea Širok pozanimala za današnjo oddajo Aktualno.
Nova Gorica je eno redkih, če ne edino mesto v Sloveniji, ki se je že pred dvajsetimi leti konkretno spoprijelo s preprečevanjem odvisnosti na način, da so uvedli številne preventivne ukrepe in delavnice. Iz teh programov je nastal tudi Center za zdravljenje odvisnosti, ki ga sofinancirajo vse lokalne skupnosti na Severnem Primorskem. November je mesec preprečevanja zasvojenosti in zato tudi priložnost za ozaveščanje o posledicah različnih zasvojenosti. Na Radiu Koper smo pred mikrofon povabili Miha Kramlija, terapevta in vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v novogoriškem Zdravstvenem domu. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Znanstveno raziskovalno središče v sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola že deset let prireja dogodek 'Znanje za zdravje'. Jubilej so minuli teden obeležili z večerom, na katerem je pet eminentnih predavateljev v svojih predavanjih pogledalo tudi onkraj običajnih razmišljanj o trenutni epidemiji. Med njimi pravnik in filozof dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta na Zdranstveno-raziskovalnem središču Koper. V razpravi je na osnovi prava in filozofije povezal tri pojme: dokaz, dvom in zaupanje v znanost. Kje iskati vir teorij zarot, kaj pomeni moč argumenta, kakšno moč ima dvom in do česa pripelje tako imenovana polovična izobrazba? To je le nekaj tem, ki jih je v prispevku povezala Mateja Brežan.
V nedeljo bo v Mestni občini Koper referendum. Predčasno glasovanje se je začelo že danes. Občani bodo vprašani: »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o veljavnosti prostorskih aktov na delu območja »Urbano središče Barka«, ki ga je sprejel Občinski svet Mestne občine Koper 23.junija letos? Kdo sodeluje v kampanji, kakšna so stališča zagovornikov in nasprotnikov? To jih je vprašala Tjaša Škamperle.
Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je tudi zgodba, s ponosom povedo domačini. Z evropskimi sredstvi pa zdaj svoje zgodbe delijo tudi z vsemi obiskovalci, ki obiščejo Mitski park. Vesna Potočar Godnič nam predstavlja še eno od dobrih zgodb, ki nastajajo v projektu Zelena kohezija, v katerem predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev.
V tem tednu vam predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Reka Vipava je v zadnjih letih čedalje bolj obarvana v zelene odtenke trajnostnega turizma. Razvoj in skrb za življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter obrežij, ki so del Nature 2000 omogoča projekt, ki je v Vipavski dolini povezal 7 partnerjev. Več nam pove Boštjan Simčič.
Kaj vse urejamo s pomočjo evropskih sredstev? To odkrivamo ta teden v nizu prispevkov o Zeleni koheziji, ki jih sofinancira Evropska Unija. Da bi ovrednotili in revitalizirali okolico reke Rižane, so z evropskim projektom "Morje in reka, mlinščice in Rižana" uredili pot, ki pripoveduje o bogati naravni in kulturni dediščini reke Rižane in življenja ob njej. Ob številnih didaktičnih in ustvarjalnih delavnicah, ki so jih izpeljali z učenci obalnih šol ter čistilni akciji ob rečni strugi, so ob tematski poti postavili tudi informacijske table in klopce. Več o projektu pa v prispevku Tjaše Lotrič.
V sklopu projketa Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, vam skupaj s Tv Koper predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev. In zdaj gremo na goriški konec. Za lažji in hitrejši dostop do goriških kotičkov zadostuje le nekaj klikov. Goričani izbirajo med navadnimi ali električnimi kolesi, ki jih trenutno zaklepajo na 9 postajališčih. Število uporabnikov se iz dneva v dan povečuje, pristojni pa že razmišljajo o nadgradnji obstoječega sistema. Kako, nam pove Anita Urbančič.
Mednarodni pomorski urad vsako leto obravnava o več kot sto napadov piratov na tovorne ladje. V Sloveniji je pred tremi leti odmevala ugrabitev ladje Glarus švicarskega ladjarja, ki je prevažala pšenico. Ob obalah Nigerije je oboroženim piratom uspelo priti na krov in ugrabiti posadko. Kmalu je slovenska policija sporočila, da je med ugrabljenimi Slovenec - še več: šlo ja za kapitana ladje. Pogajanja za izpustitev so trajala več kot mesec dni. V tem času je ime kapitana ostalo skrito zaradi zaščite družine in pogajanj. In tako je bilo tudi po uspešni izpustitvi konec oktobra leta 2018. Milko Matović se vse od srečnega razpeta ni želel izpostavljati. Zdaj pa je, prav na obletnico ugrabitve, svoje spomine prvič delil z javnostjo - v pogovoru za Primorske novice in Radio Koper. Z njim se je v Kopru, kjer živi in dela, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov