Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
374 epizod
374 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Dan Zemlje je namenjen ozaveščanju o edinstvenosti našega planeta in ogrožanju življenja na njem zaradi našega neustavljivega izčrpavanja virov. Po Podatkih Inštituta za zdravje in okolje bomo v naši državi že 30. aprila dosegli svoj dan ekološkega dolga. To je dan, ko prebivalci porabimo naše letne vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Obnovimo Zemljo je tudi letošnje geslo, ki združuje akcije ozaveščanja po svetu. Ključno vlogo pri ohranjanju in obnovi Zemlje pa seveda igrajo zakonodajne varovalke, ki preprečujejo škodljive posege v prostor. Prav slednji so med drugim razlog za zaskrbljenost naravovarstvenikov v Sloveniji. Pri nas bodo namreč vlagatelji, na osnovi sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo za okolje in prostor, že julija lahko enostavneje prišli do okoljevarstvenih soglasij. Kaj o tem menijo nekateri vidnejši primorski naravovarstveniki, se je pozanimala Lea Širok. Foto: Toni Dugorepec
Pogosto slišimo, da so ljudje postali utrujeni od epidemije, naveličani od stalno spreminjajočih se ukrepov. Raziskava Nova normalnost, ki jo že več kot eno leto izvaja družba Valicon, preverja osebno doživljanje epidemične situacije in spremembe naših navad. O nekaterih ugotovitvah spletne ankete se je z direktorjem Valicona Andražem Zorkom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Epidemično leto je bilo le delno ugodno za hotelirje, ki so poleti dobro delali zaradi turističnih bonov. Od oktobra lani so zaprti. Še težje je tistim, ki so se lotili investicij s posojili, saj niti ne vedo, kako bodo obveznosti do bank poravnali. Temeljita prenova edinega mestnega hotela v Kopru, pri kateri so sledili dediščini Eda Mihevca, je skoraj zaključena. Izbor novega imena Grand Koper je bil eden večjih izivov, pravi lastnik Aleš Piščanc. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Prvi pregled podatkov o razdeljevanju cepiv proti covidu-19 cepilnim centrom v zdravstvenih domovih kaže na ogromne razlike med tem, koliko cepiv je prejel posamezni cepilni center glede na tamkajšnje prebivalstvo. V zadnjih tednih so namreč iz nekaterih domov poročali, da so se ponekod uspeli cepiti tudi zdravi in mlajši občani, drugje pa niti ne starejši od 60 let, kar bi lahko kazalo na to, da so določeni centri pridobili večji delež odmerkov oziroma so bila cepiva po državi razdeljena neenakomerno. Preverili smo, kako cepljenje poteka na Primorskem. Tjaša Škamperle je s sodelavci priklicala cepilna mesta od Pirana do Bovca, od morja do Snežnika.
Gradnja drugega tira se lahko začne. Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristjanom Mugerlijem.
Domačini, ki živijo ob Trnovskem gozdu, opozarjajo na agresivno sečnjo, ki se zadnja leta izvaja na tem območju. Da bi ljudi ozavestili o problematiki, so se povezali v skupino Ljubitelji narave in zdravega življenja iz Trnovsko-Banjške planote in odprli spletno peticijo, podpise pa zbirajo tudi na druge načine. Na Zavodu za gozdove in družbi Slovenski državni gozdovi pojasnjujejo, da gre za zaostanke redne sečnje, ki je zaradi sanacijskih del v drugih gozdovih po Sloveniji, nekaj let niso izvajali. Več Karin Zorn Čebokli.
17. marec štejemo za rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila najmlajša slovenska javna univerza vpisana v sodni register ravno na ta dan leta 2003. V okviru tradicionalnega Tedna UP poteka niz virtualnih dogodkov, katerih rdeča nit je odgovornost, ki jo UP ima do številnih deležnikov. Letos sovpada z dnevom Fakultete za vede o zdravju, ki bo v ta namen organizirala interaktivno delavnica promocije aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu. In prav o slednji bo govor v naslednjih minutah.Fakulteta za vede o zdravju je v zadnjih treh letih prenovila svojo programsko podobo. S projekti se ozira tudi v tujino, medtem pa postopoma rešuje težave s prostorom. Znanstveno odličnost bodo razvijali tudi na osnovi večjega števila odobrenih projektov, krepitev področja raziskovanja pa je v načrtu tudi za prihodnje. Neurejeno ostaja področje izvajanja prakse študentov v kliničnih okoljih. Z dekanom dr. Nejcem Šarabonom se je pogovarjala Mateja Brežan.
Zdravstveni dom Koper je vstopna točka, ki od 6. januarja letos opravlja tudi množična testiranja. Informacija, da bodo ljudi, ki dnevno prehajajo mejo z Italijo od danes testirali tudi na Škofijah, je dobrodošla, saj to zanje pomeni nekolikšno olajšanje. V teh dneh se pripravljajo tudi na cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. S pomočnico direktorja za zdravstveno nego Zdravstvenega doma Koper se je - tudi o ozadju testiranj in cepljenj - pogovarjala Mateja Brežan.
Študenti, ki zaradi zdravstvenih ukrepov doslej niso mogli opraviti vseh obveznih kontaktnih ur, zdaj ne morejo na izpite. Na Univerzi na Primorskem bodo zanje razpisali izredne pisne izpite v drugem semestru. Če bo potrebno, se bodo izpitni roki in predmeti tega študijskega leta lahko izvajali tudi poleti, pojasnjujejo na Univerzi. Več o tem »kriznem študiju na daljavo" in študijskem letu, pa tudi o strateških usmeritvah primorske univerze leta 2027, pa nam je rektorica Klavdija Kutnar povedala v naši oddaji.
Ob 30 obletnici razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti, smo na dan samostojnosti in enotnosti na Radiu Koper gostili sogovornike treh različnih generacij, s katerimi smo se ozrli na prehojeno pot v času samostojne države. Dr. Milico Kacin Wohinz, zgodovinarko, ki je oktobra dopolnila devetdeset let, Mirana Košuto,60 letnega profesorja književnost na tržaški univerzi, in novogoričana Dejana Jankovića, ki je danes v tridesetih letih.
Obalne galerije Piran od začetka meseca kot vršilka dolžnosti direktorice vodi Mara Ambrožič Verderber, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja s področja politik kulture in sodobne umetnosti. Kljub bogatim izkušnjam, ki jih je nabirala v Evropi, Združenih državah, Afriki in Kanadi, kjer je sodelovala s svetovno uveljavljenimi strokovnjaki, muzeji, raziskovalnimi inštituti, mednarodnimi bienali, ob kandidaturi ni dobila podpore ne v Svetu zavoda Obalnih galerij ne v piranskem občinskem svetu. Zato se je župan Đenio Zadković odločil, da jo imenuje za vršilko dolžnosti. Nova vodja Obalnih galerij ob vsem izpostavlja, da bo čas do novega razpisa izkoristila za to, da skupaj s sodelavci vzpostavi trdno osnovo za uresničitev ciljev, ki si jih je zastavila. Z Maro Ambrožič Verderber, ki se je po 15-ih letih življenja v Londonu in Parizu trenutno ustalila v domačem Gažonu, se je pogovarjala Lea Širok.
Slovenska industrija srečanj bije plat zvona. Kar 350 podjetij že od sredine marca ne sme opravljati svoje dejavnosti v obsegu, ki je ekonomsko še sprejemljiv. Lani je industrija srečanja ustvarila za več kot 270 milionov evrov neposrednih prihodkov, skoraj 900 milionov pa je bilo multiplikativnih prihodkov. Zaradi Covid razmer je neposredno ogroženih skoraj 15 tisoč delovnih mest. Brez pomoči podjetja s tega področja ne bodo mogla preživeti. Tudi na Primorskem, še posebno v Slovenski Istri. Več pa Ingrid Kašca Bucik in Tjaša Škamperle.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Z današnjim dnem je v veljavi nov vladni odlok o omejitvah prodaje blaga in storitev. Za najmanj en teden so zaprti hoteli, frizerski in kozmetični saloni, bazeni, avtopralnice in podobno. Ob tem veljajo številne izjeme, med drugim za živilske trgovine, lekarne, cvetličarne in trgovine z gradbenim materialom. Brez omejitev je dovoljena dostava hrane na dom. Med 6-to in 21-to uro je ob zagotavljanju minimalnega stika, dovoljen tudi osebni prevzem blaga ali hrane. Preverili smo, kaj o novih ukrepih pravijo v Kopru in Sežani.
Jutri se bo začelo novo študijsko leto. Skoraj vse fakultete so se odločile za t.i. hibridni model poučevanja - predavanja bodo potekala prek spleta, vaje v predavalnicah oz. laboratorijih. Študenti so bili tako pred dilemo, ali si, če v mestu, kjer študirajo, ne živijo, sploh najeti sobo. Posebno pozornost so tudi na Univerzi na Primorskem namenili tujim študentom. Utrip pred začetkom akademskega leta je preverila Tjaša Škamperle.
Država bi za investicije v slovensko vojsko v naslednjih šestih letih namenila 780 milijonov evrov. Gre za preživetje vojske, trdi obrambni obrambni minister, opozicija pa mu nasprotuje in napoveduje tudi možnost referenduma. Zakaj Slovenija nima posebnega helikpterja za nujno medicinsko pomoč, kakšni so načrti glede vadbišča Poček in ali bodo tudi vojake izločili iz sistema javnih uslužbencev ... O tem v naslednjih minutah z obrambnim minisrtrom Matejem Toninom. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Oljkarji so vedeli, da bo treba letos zaradi napada oljčne muhe začeti oljke pobirati bolj zgodaj kot sicer. A novica, da imajo nekateri letošnje oljčno olje že doma, je marsikoga presenetila. Prvi, ki je pognal torkljo, je Sandi Babič, k temu ga je spodbudil oljkar Daniel Stojkovič Kukulin, ki je prepričan, da je zgodaj stisnjeno olje boljše kakovosti. Med delom ju je obiskala Tjaša Škamperle.
25.junija leta 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostno sta bili razglašeni naslednji dan, na Trgu republike v Ljubljani. Na taisti dan, 26.junija, so iz vojašnice v Pivki zapeljali oklepniki jugoslovanske armade proti Novi Gorici. Med žrtvami osamosvojitvene vojne je bil tudi Stanislav Požar, drugega julija ga je ustrelil vojak JLA. O dogodkih, ki so pripeljali do smrti Stanislava Požarja, ne vemo vsega, je prepričan Janko Sever, ki o tem piše knjigo. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov