Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji imamo veliko število gradov, dvorce in podobnih stavb, ki so v preteklosti doživljale takšno in drugačno usodno. Mnogi med njimi so bili uničeni pred, med in po drugi svetovni vojni, nekateri pa so vojne vihre preživeli v bolj ali manj ohranjenem stanju. Med take sodi tudi grad Borl, ki stoji na visoki skali nad dolino Drave, ob pomembni prometni žili. Grad je bil po vojni podržavljen, po delni obnovi v 50 letih je bil tam znan gostinski obrat, ki so ga leta 1980 zaprli. Od takrat naprej je grad čakal na obnovo. Ta se je koreniteje začela v letu 2016. Projekt obnove dela gradu je vodilo in še vodi Ministrstvo za kulturo, in je komplementaren s projektom ''Drava – NATURA 2000, reka za prihodnost''. Poglavitni namen projekta je inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava. Glavni cilj investicije je obnova objekta kulturne dediščine državnega pomena ob sočasni interpretaciji kulturne dediščine, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Vendar pa to ni edina vsebina, ki naj bi jo predstavili v tem gradu.
Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Foto: Milan Trobič
815 epizod
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
V Sloveniji imamo veliko število gradov, dvorce in podobnih stavb, ki so v preteklosti doživljale takšno in drugačno usodno. Mnogi med njimi so bili uničeni pred, med in po drugi svetovni vojni, nekateri pa so vojne vihre preživeli v bolj ali manj ohranjenem stanju. Med take sodi tudi grad Borl, ki stoji na visoki skali nad dolino Drave, ob pomembni prometni žili. Grad je bil po vojni podržavljen, po delni obnovi v 50 letih je bil tam znan gostinski obrat, ki so ga leta 1980 zaprli. Od takrat naprej je grad čakal na obnovo. Ta se je koreniteje začela v letu 2016. Projekt obnove dela gradu je vodilo in še vodi Ministrstvo za kulturo, in je komplementaren s projektom ''Drava – NATURA 2000, reka za prihodnost''. Poglavitni namen projekta je inovativna in sodobna predstavitev območja Natura 2000 Drava. Glavni cilj investicije je obnova objekta kulturne dediščine državnega pomena ob sočasni interpretaciji kulturne dediščine, povezane z biotsko raznovrstnostjo. Vendar pa to ni edina vsebina, ki naj bi jo predstavili v tem gradu.
Oddaja je bila pripravljena s finančno podporo Evropske komisije v okviru projekt Misija Mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Foto: Milan Trobič
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, smo preverili, kako pandemijo doživljajo in preživljajo samozaposleni v kulturi v treh državah, v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Gostje oddaje: na italijanski strani sta Lara Komar, igralka in pevka, in Jurij Lavrenčič, avdiosnemalec in ustvarjalec, na slovenski je Inga Remeta, predsednica Društva Asociacija in producentka, na avstrijski pa Alina Zeichen, dramska ustvarjalka, predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ Kärnten-Koroška.
Leto 2020 je v transplantacijski medicini za Slovenijo leto obletnic. 20 let je minilo od vključitve Slovenija transplanta v mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplant ter 50 let od prve presaditve ledvice živega darovalca v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Oddaja je posvečena transplantacijski dejavnosti; poskušala jo bo obravnavati s psihološkega, humanističnega in sociološkega vidika. Izhodišče oddaje je trditev, da je darovanje organov in tkiv ter s tem darovanje življenja drugemu človeku najvišji izraz humanizma. Gostje so direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin in predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo v ljubljanskem kliničnem centru Miha Arnol. Foto: Pixabay
Neda Pagon, Primorka, doma s Črnega Vrha nad Idrijo, se je kalila v 60-ih letih v Parizu in sodi med tiste, ki verjamejo, da ni res, da se v družbi ničesar ne da spremeniti, da protesti in akcija ne zaležeta. Dan po državnem prazniku dneva spomina na mrtve bomo ponovili oddajo o spominih na njeno rast in izzivih sodobnega časa. Neva Zajc se je z njo pogovarjala v Izoli, kjer je našla zatočišče za branje in stik z Mediteranom.
Nič si nisem izmislil, nič namerno izpustil, nič olepšal, zapiše kot avtorski credo na hrbtni strani monografije Partizani njen avtor akademik Jože Pirjevec. Njegova zgodovina je oprta na opombe, zgodovinske dogodke osvetljuje z različnih zornih kotov (pri tem se naslanja na arhive od Berlina, Londona, Rima, Washingtona, Zagreba, Beograda, Ljubljane in še kakega), pripoveduje pa jo sugestivno, neolepšano. Več o monografiji, ki bi lahko imela podnaslov O partizanskem gibanju v Jugoslaviji, in še čem, je akademik Jože Pirjevec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Kar je bilo blagodejno za slovensko narodno skupnost na Koroškem, je v vrstah svobodnjakov izzvalo oceno, da je šlo za nepotrebno ponižnost. Opravičilo zveznega predsednika v govoru ob stoti obletnici koroškega plebiscita je, kar je mogoče povzeti iz številnih stališč in komentarjev, preseglo vse preostale geste in besede. Dogodek sta živo prenašali tako avstrijska radiotelevizija ORF kot tudi RTV Slovenija, 200.000 ljudi je spravno gesto spremljalo po spletu deželne vlade oziroma spletnih portalih deželnega studia ORF v Celovcu. V poročilih koroških dnevnikov so omenjena poročila slovenskih medijev. Z vidika medijske pozornosti vsekakor edinstven primer. Torej imajo danes svoje mesto tudi osebna izkustva in razmišljanja. Skupno oddajo Radia Trst A, programa Ars in uredništva Slovenskega sporeda ORF zato (kot že januarja) namenjamo 100. obletnici koroškega plebiscita. Veliko prelomnico v slovenski zgodovini v oddaji premišljujejo: pravnica Mirjam Polzer Srienz, pristojna za manjšinsko pravo in koordinacijo medkulturnih zadev v Biroju za slovensko narodno skupnost, podjetnik Miha Kampuš, pobudnik in predsednik iniciative Unser Land zusammenwachsen.at, rastimoskupaj.at in predsednik MePZ Jakoba Petelina Gallusa v Celovcu, ter Daniel Wutti, visokošolski profesor na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem. V prostorsko ločenem studiu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu pogovor vodi Miha Pasterk.
Kaj pomeni danes ponovno postaviti pred dobrimi stotimi leti odstranjeni spomenik? Kakšen pomen ima ta gesta in kaj želimo z njo doseči? To so bila vprašanja okrogle mize, ki se je prejšnji teden odvila v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, povod zanjo pa je bil načrt Mestne občine Ljubljana, da se pred Mednarodni grafični likovni center na danes prazen podstavek ponovno postavi spomenik maršalu Radetzkemu. Kljub temu, da Radetzky danes ne velja za problematično zgodovinsko osebnost, nekateri misleci in strokovnjaki opozarjajo na problematičnost prenagljenega vračanja odstranjenih spomenikov. Kako in zakaj nazaj postaviti (ali ne) pred časom odstranjene spomenike, razmišljajo gostje oddaje: dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Mesto brez spomina o javnih spomenikih, arhitekt in pisec de. Miloš Kosec, mag. Gojko Zupan, član komisije MOL za postavitev javnih spomenikov in obeležij ter umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc. Vir fotografije: FB stran dogodka Misterij praznega podstavka, knjiga Mesto brez spomina
Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, bomo razmišljali v oddaji Ars humana, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Gostje bodo direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.
Dr. Andrej Rahten je doslej objavil že vrstno znanstvenih del o obdobju avstro-ogrske monarhije, s svojim najnovejšim delom z naslovom Po razpadu skupne države in s podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (objavljenim pri Mohorjevih družbah) pa je segel v prelomno obdobje po prvi svetovni vojni. V monografiji argumentirano in kompleksno pripoveduje tudi o manj znanih dogodkih in nekoliko pozabljenih osebnostih ter tako pomembno dopolnjuje že znane predstave o usodnih dogodkih in časih. Več o monografiji in še čem bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper foto: osebni arhiv Davida Daneva
Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti. Gostje: - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Foto: MMC RTV SLO.
"Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi. foto: SAZU
Bil sem v srcu islamske države. Doživel sem jo na svoji koži, doživel sem vse oblike trpljenja ujetnika Islamske države, ki si jih lahko predstavljate. A vse to me je le še utrdilo v prepričanju o nujnosti in pomembnosti tega, da ostanemo v dialogu z našimi brati muslimani, pravi Jacques Murad, sirski menih. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve nasilja zaradi vere, ki ga je za 22. avgust razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, bomo razmišljali o izhodiščih za tak dialog. V oddaji smo predvajali tudi pogovor s Saro Bevc Jonan, pripadnico kaldejske krščanske skupnosti, ki je prebegnila iz Bagdada v Slovenijo. Gosta pa sta p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko združenje za begunce v Sloveniji, in direktor Urada za verske skupnosti dr. Gregor Lesjak.
Lani smo praznovali 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Slišali smo velike besede, obetavne obljube in napovedi za prihodnost. Leto dni pozneje teče življenje naprej. Kaj se je v Prekmurju spremenilo na bolje, kaj se je premaknilo naprej in kako Prekmurci doživljajo odnos centra do periferije po pomembni obletnici, raziskujemo v oddaji z zgodovinarko dr. Darjo Kerec. foto: BoBo
V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment. Tako kot prejšnji ponedeljek boste tudi tokrat lahko poslušali del pogovora, v katerem so govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjevali mnenja. Iztočnica njihovega pogovora je bil Težak problem, vprašanje, ki se glasi: kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? V oddaji, ki se namerno izogne strukturi moderiranega pogovora, lahko pričakujemo na videz nepovezane ideje in nerazumljiva vprašanja, zato smo se odločili, da tako eksperimentalno oddajo poimenujemo Napačna vprašanja. S tem želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna ideja ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Prejšnji ponedeljek ste lahko slišali prvi del debate, v kateri so se sodelujoči znanstveniki zaustavili ob vprašanjih vzgoje in oblik družine, medčloveških odnosov, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti, pomenu znanosti … oddaja pa se je končala v trenutku, ko so se soočili s težkim problemom. Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Kako poteka pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddajo sta pripravila Bruna Pikš Korent in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Foto: Ko v svetu vre (avtor: Žiga Korent)
Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja. Pogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Da pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline. Prav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta. Bo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Obraz, avtor Žiga Korent
»Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, enakosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru.« V knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, predavatelj in strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Nuccia Ordina sta pred mikrofon povabila Goran Tenze in Saška Rakef, slišali pa boste tudi odlomke iz njegove knjige v prevodu Irene Trenc Frelih. Vabljeni k poslušanju.
Martin Luther, Philipp Melanchthon, Jean Calvin, Matija Vlačić Ilirik, Primož Trubar, Janez Ludvik Schönleben, Nicollo Machiavelli, Jean Bodin, Hugo Grotius, Montesquieu, Jean-Jacques Rousseau, Paracelsus, Nikolaj Kopernik, Erazem Rotterdamski ... To so le nekateri izmed avtorjev prepovedanih del, ki jih hrani zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsebinski in žanrski razpon teh dragocenih starih tiskov je širok: od protestantskih del do renesančne politične filozofije, od znanstvenih in psevdoznanstvenih del do leposlovja. O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo pogovarjali z raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem ter dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
Slovenci že vse od leta 1945 pričakujemo vrnitev Narodnega doma, ki so ga pred 100 leti uničili fašisti. Italija je obljubila, da bo Narodni dom vrnila, a kot smo lahko prebrali v tržaškem Il Piccolu, so pri tem še vedno neznanka poteze tržaške občine in da "obstaja tveganje, da bo vse padlo v vodo". Zakaj je tako težko vrniti Narodni dom, kaj pomeni vrnitev za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, ali je fašizem iz Trsta odšel ali se je le potuhnil, je Trst še prijazno mesto za sobivanje, kaj pomeni za Slovenijo prisotnost Slovencev v FJK, je le nekaj vprašanj, ki jih bo voditelj oddaje Alen Jelen načel z gosti: mestno svetnico Valentino Repini, zgodovinarjem z Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice Štefanom Čokom, odvetnikom, profesorjem Petrom Močnikom, deželnim predsednikom stranke Slovenska skupnost, podpredsednikom tržaškega občinskega sveta Igorjem Švabom in filozofom ter profesorjem Jernejem Ščekom. Oddajo smo izvedli v neposrednem prenosu iz Tržaškega knjižnega središča. Foto: RTV SLO.
"Je Prešernov klic iz Zdravljice ‘edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo’ dandanes obrnjen bolj k preteklosti ali k prihodnosti? Smemo upati, da bomo kdaj poleg obstoječega spravno nejasnega spomenika postavili tudi jasen obelisk sprave? Še lahko verjamemo v uresničitev prešernovske želje, da ‘koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan’ in da bomo tudi doma kdaj zaživeli spravno? Še lahko dosežemo dialoško argumentiran pogovor o odgovornosti za tragične slovenske delitve v naši zgodovini? Kaj narediti, popraviti in pripraviti, da bi lahko živeli spravno?" so v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti zapisali člani pripravljalnega odbora simpozija Slovenska sprava, ki je junija potekal v Ljubljani, akademik dr. Tadej Bajd, akademik dr. Tine Hribar, akademik dr. Jože Krašovec in izredni član SAZU dr. Peter Vodopivec. Simpozij je potekal ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Rogu in 100. obletnici rojstva nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Med govorci je bil tudi izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Tomaž Erzar, ki je predstavil prispevek z naslovom Ranjeni in ranljivi narod – zgodbe, ki jih želimo povedati svojim otrokom. O različnih vidikih sprave in odnosu Slovencev do tega vprašanja se bomo z dr. Erzarjem pogovarjali v tokratni oddaji. foto: Pixaby/un-perfekt
Neveljaven email naslov