Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Svet kulture

2729 oddaj

2729 oddaj


Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.


15.01.2021

Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše?

Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po priimkih in posestih oziroma hišah. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše? No, to ni povsem jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na priimek ali obratno. Hišne številke, ki so nam danes nekaj samoumevnega, ne segajo daleč v preteklost. Veliko dlje nazaj pa segajo prav hišna imena, ki so bila pogosto imenovana po gospodarjih, npr. Pr Ton – Pri Antonu, po svetnikih, Pr Jur – Pri Juriju, ali pa po drugih značilnosti časa, kulture in kraja, kjer so zgradili domačijo. Hišna imena so tako bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o tem v današnjem Svetu kulture, v katerem bomo napovedali jutrišnji dopoldanski dogodek v Slovenski filharmoniji – tretji koncert letošnjega Družinskega abonmaja. S tem želi Slovenska filharmonija svoje koncerte približati mlajšim poslušalcem ter njihovim družinam. Zaradi protikoronskih ukrepov jih je delno zastavila še nekoliko bolj didaktično, tako k poslušanju glasbeniki vabijo tudi osnovnošolce. Mi pa vas vabimo v našo radijsko družbo! vir: hisnaimena.si/Klemen Klinar

11 min 13 s

14.01.2021

Zgodbe slovenske arhitekture in razstava Nike Ham

Danes v oddaji govorimo o Zgodbah slovenske arhitekture, knjigi, ki je izšla pri založbi Beletrina, napisala pa sta jo Špela Kuhar in Robert Potokar. Predstavljamo tudi razstavo Morgen, v kateri avtorica, vizualna umetnica Nika Ham, na umetniški poligon postavlja človeško telo. Znani so tudi prejemniki zlatih in srebrnih priznanj, ki jih za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

15 min 52 s

13.01.2021

Suzana Brborović in Lucijan Prelog v Škucu

V galeriji Škuc v Ljubljani so postavljena slikarska dela Suzane Brborović in Lucijana Preloga. Suzana in Lucijan nista umetniški tandem, temveč sta umetnika, ki vsak s svojim likovnim izrazom dihata skupni ateljejski zrak. V Leipzigu v Nemčiji. Na razstavi s pomenljivim naslovom the colour of overthinking – barva pretiranega razmišljanja nas vračata k čistemu likovnemu izrazu, osvobojenemu predzgodb, kontekstov in miselnih naporov. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje z naslovom edu.arh: Prakse arhitekturnega izobraževanja, ki med drugim poskuša ponuditi izhodišča za nadaljnjo razpravo o prihodnosti arhitekturnega izobraževanja pri nas. Foto: Klemen Ilovar za Škuc

16 min 27 s

12.01.2021

Zakaj Kranjska nima svojega muzeja?

Ko se je v Ljubljani leta 1821 znašla kopica vladarjev najvplivnejših velesil, se je odprlo vprašanje, zakaj Kranjska nima svojega muzeja. Beseda je dala besedo, baron Žiga Zois pa je s svojim krogom razsvetljencev prešel od besed k dejanjem in na predlog ljubljanskega škofa Avguština Gruberja so kranjski deželni stanovi ustanovili muzej. Ljubljanski kongres Svete alianse je tako eden izmed ključnih razlogov, ki so spodbudili ustanovitev prvega muzeja na Kranjskem, današnji Narodni muzej Slovenije. Za dan njegove ustanovitve se šteje 15. oktober 1821, z današnjim odprtjem 1. dela razstave Muzej skozi zgodovino – najstarejše pridobitve pa vstopajo v leto obeleževanja 200-letnice. Na fotografiji je Repežičeva numizmatična zbirka, ki velja za ustanovno zbirko muzeja. Vir fotografije je Narodni muzej Slovenije, avtor Tomaž Lauko.

16 min 12 s

11.01.2021

Metka Kavčič, Anka Krašna in Saša Bezjak v Miheličevi galeriji na Ptuju

Beseda leta je v akciji ZRC SAZU postala karantena, in življenje nam že slabo leto res kroji omejevanje na zasebni prostor ter zapiranje javnega življenja. Od sobote so ponovno zaprta vrata galerij in muzejev po vsej Sloveniji. Številna prizorišča želijo razstave, ki stojijo v zaprtih prostorih, seveda približati s spletnimi vsebinami. To velja tudi za dve razstavi, ki ju predstavljamo v oddaji. V Miheličevi galeriji na Ptuju so razstavili dela Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak, v izolski galeriji Insula pa so postavili razstavo, posvečeno keramiki. Dela Dragice Čadež, Dani Žbontar, Ivana Skubina in Karla Pavlinca so tematsko razvrščena glede na štiri elemente: zemljo, vodo, ogenj in zrak. Foto: Kustosinja Stanka Gačnik je v Miheličevi galeriji združila tri umetnice, vir fotografije: Irena Kodrič Cizerl

13 min 35 s

08.01.2021

Primeri inšpektorja Vrenka

V nedeljo na TV zaslone prihaja nova kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, ki so jo posneli po knjižni predlogi, prvih treh romanih Avgusta Demšarja. Več o nadaljevanki v današnji oddaji, v kateri bomo napovedali tudi neposredni prenos koncerta, s katerim se začne cikel Mozartin – nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Foto: TV Slovenija

20 min 5 s

07.01.2021

O vezenih avtoportretih migrantk in romanu Ničla Hanifa Kureishija

Spletna razstava Selfi prinaša izvezene avtoportrete žensk, ki so migrirale v Slovenijo. Namen razstave je pomagati migrantkam na poti k večjemu občutku pripadnosti in vključenosti v družbo, nastala pa je kot plod ustvarjalnih delavnic socialne aktivacije, pri katerih sodeluje Zavod za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje Oloop. Danes pa tudi o romanu Hanifa Kureishija Ničla o ostarelem, nekdaj uspešnem filmskem režiserju Waldu. Nedavno je roman v prevodu Zdravka Duše izšel pri založbi Beletrina. Vir foto: Beletrina / Oloop

12 min 19 s

06.01.2021

120 novih tipnih slikanic za slepe in slabovidne

Da imajo slepi in slabovidni dobro razvit tip je znano, a zanj morajo nenehno vaditi. Eden od odličnih načinov, posebej za otroke, so tipne slikanice – knjige, v katerih so oblike predstavljene z različnimi materiali in teksturami. V Osrednji knjižnici v Kopru so ob koncu leta skupaj s sodelavci s Pedagoške fakultete, italijanske osnovne šole Pier Paolo Vergerio in ducatom pripornikov iz koprskega zapora izdelali več kot sto tipnih slikanic ter jih razposlali po vseh slovenskih knjižnicah. Več o tem dobrem delu v današnjem Svetu kulture, v katerem se bomo posvetili tudi knjigi Zapisi ustavnika v karanteni dr. Andraža Terška, ki je izšla v zbirki Dokumenta pri založbi Sanje. Z zbranimi besedili je dr. Teršek ponovno dokazal, da ima empatičen odnos do slehernika in da je hkrati zelo kritičen do potez in odločitev oblasti, od najvišjih pa do vrhov konkretnih institucij. Foto: Radio Koper

19 min 59 s

05.01.2021

Pesniška beseda, pravljična beseda in beseda leta

Dogodek, ki je najbolj zaznamoval leto 2020 je jasen, to je epidemija. Za kako velike razsežnosti gre, kaže tudi raba vseh besed, ki so se ali pojavile na novo ali pa smo jih pogosteje rabili kot kdaj koli prej. Pri akciji za Besedo leta so jih izbrali 11 – za eno izmed njih lahko glasujete do 11. januarja. Preostanek oddaje pa bo v ospredje postavil leposlovno besedo – predstavili bomo literarno biografijo Neže Maurer, ki je nastala ob pesničini 90.letnici ter projekt Iz nekoč v danes. Gre za radijski cikel pravljic iz različnih svetovnih izročil, v katere bodo na valovih našega 3. programa radia Slovenija poslušalce popeljali člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Foto: MMC

13 min 43 s

04.01.2021

Zlata hruška 2020 in radijska igra Pod oblakom jezero

Otroška domišljija ne pozna meja in enako bi lahko rekli za pisatelje, ki pišejo zgodbe za otroke in mladino. Te najmlajše bralce popeljejo v svet domišljije, čudežnih junakov in skrivnostnih bitij. Za tiste malo starejše so knjige tudi pomemben vir pridobivanja novega znanja in hkrati prijazne sopotnice, ko se prikrade dolgčas. V letu, ki je zdaj že za nami, je po izboru Mestne knjižnice Ljubljana, Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo znak kakovosti zlata hruška prejelo še več mladinskih knjig in založb kot leto pred tem, kar kaže na to, da kakovostnega branja za mlade pri nas res ne manjka. V današnji oddaji pa bomo predstavili tudi novo radijsko igro Pod oblakom jezero, ki je nastala v našem uredništvu igranega programa in pripoveduje o odraščanju sodobne mlade ženske. Foto: Aleksander Lilik za založbo Modrijan

13 min 26 s

31.12.2020

Kultura na silvestrovo

V zadnji oddaji letošnjega leta bomo preverili, kaj kulturne ustanove ponujajo v ogled in v poslušanje na silvestrski večer. Mestno gledališče ljubljansko je denimo za nocoj pripravilo praznično premiero romantične drame Nejca Gazvode Jazz. Ta bo potekala prek spleta, v spletnem okolju pa bodo nocoj dejavna tudi druga slovenska gledališča. V oddaji pa bomo pogledali tudi v prihodnost, jutri namreč stopi v veljavo Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi. Foto: MGL/Giordani

13 min 16 s

30.12.2020

Razstave po Sloveniji in kulturni skok v Italijo

Kljub omejitvam, ki tudi letošnji konec leta ne prizanašajo galerijskemu dogajanju, lahko ljubitelji kulture kljub vsemu obiščejo nekaj razstavišč v osrednjeslovenski, gorenjski, primorsko-notranjski, goriški in obalno-kraški regiji. Mi se bomo danes med drugim odpravili na razstavo Prešernovih nagrajencev za fotografijo v Kranj, pa na razstavo Stoletnica. Fellini v svetu v Slovensko kinoteko v Ljubljani. Tudi razstava 29 mesecev bojev ob Soči, ki so jo ob 30. obletnici pripravili v Kobariškem muzeju, bo v središču naše pozornosti. S pregledom kulturnih dogodkov bomo potovali še čez mejo, v sosednjo Italijo. Vabljeni v našo družbo. Foto: Kobariški muzej

19 min 46 s

29.12.2020

Kosta Strajnić: Jože Plečnik

Jože Plečnik je v začetku 20. stoletja ustvarjal na Dunaju, v Pragi, pozneje pa tudi v Ljubljani in drugje na ozemlju tedanje kraljevine Jugoslavije: v Bosni, Dalmaciji, Beogradu in Zagrebu. Prav tam je pred stotimi leti nastala tudi prva monografija, posvečena njegovemu delu. Izšla je pri založbi Ćelap i Popovac, napisal pa jo je hrvaški umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, ki je promoviral največje umetnike kraljevine SHS. V predgovoru h knjigi, ki vključuje 82 reprodukcij arhitektovih del, je med drugim zapisal, da je Plečnik največji jugoslovanski arhitekt. Ob stoletnici izida monografije, ki vključuje pregled njegovih religioznih del, umetnosti vrta, interierjev in seveda arhitekture, sta jo v slovenščino prevedla Ajda Bračič in Matevž Granda.

10 min 58 s

28.12.2020

Umetnost novoletnih voščilnic

V drugi polovici decembra v naše poštne nabiralnike priromajo novoletne voščilnice – nekatere kupljene, druge narejene doma. Da gre včasih za prava majhna umetniška dela, pa dokazuje spletna razstava Galerije Božidarja Jakca. Z leti se je v arhivih galerije v Kostanjevici na Krki nabralo precej voščilnic, ki so jih pošiljali umetniki, s katerimi so sodelovali. Virtualni izbor najbolj reprezentativnih kaže na to, da umetniki po večini ne upodabljajo tipično prazničnih motivov, temveč tudi pri voščilnicah srečamo zanje značilne motive – pa naj bo to prepoznavni ptič Vladimirja Makuca ali abstrahirana krajina Lojzeta Spacala. V oddaji pa tudi o razstavi Fuoriscala v ljubljanski galeriji Vžigalica, ki nas opominja na posledice globalnega segrevanja. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Galerija Božidar Jakac

14 min 25 s

24.12.2020

Nanine pesmi o toplem odnosu med deklico in dedkom

Božič je ena od velikih potrošniških pravljic, v katere verjamemo tudi odrasli, meni Iris Pokovec, ki se z razstavo Menažerija trenutno predstavlja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Tam sta na ogled tudi razstavi Leona Zuodarja z naslovom Noodle in razstava Invader: Grafike na papirju. V oddaji pa bomo predstavili tudi predstavo Nanine pesmi, ki pripoveduje o odraščanju deklice in njenem toplem odnosu z dedkom. Predstava je nastala na osnovi istoimenske pesniške zbirke Franeta Miličinskega - Ježka in je namenjena najmlajšemu občinstvu. Foto: Miran Waldhütter

17 min 10 s

23.12.2020

»Sanje imajo včasih to čudno lastnost, da se uresničijo.«

Sanje imajo včasih to čudno lastnost, da se uresničijo, je naslov pregledne razstave slovenske osamosvojitvene misli. Pri Narodni in univerzitetni knjižnici se z njo pridružujejo današnji 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo. Spletna razstava ponuja sprehod skozi 150 let zgodovine osamosvojitvene misli v knjigah, časopisih, na plakatih, razglednicah in v drugih dokumentih. V oddaji tudi o projektu Ictus Cordis, v katerem je novomedijski umetnik Januš Aleš Luznar uporabil za glasbeni instrument srce. Ozvočil je srca posameznikov, ki se poklicno ukvarjajo s telesnostjo in zvokom, med njimi nekdanjo športno plezalko Natalijo Gros in igralca Marka Mandića. Fotografija: Prešernov trg, 23.12.1990, vir: Tone Stojko / Muzej novejše zgodovine Slovenije

9 min 48 s

22.12.2020

O naši Neži Maurer in o grškem pesniku Janisu Ritsosu

»Nekaj ožganega grmičevja v pazduhi poletja, / nekaj žajblja, timijan, praprot. / Hudo smo bili žejni. / Hudo smo bili lačni. / Dosti smo pretrpeli. / Nikoli ne bi verjeli, da so lahko ljudje tako kruti. / Nikoli ne bi verjeli, da je naše srce tako vzdržljivo.« Tako se začne pesem Korenine sveta, po kateri je dobil naslov izbor poezije grškega pesnika Janisa Ritsosa, o kateri bomo spregovorili s prevajalko Jeleno Isak Kres. V Svetu kulture bomo osvetili tudi našo véliko pesnico Nežo Maurer, ki danes praznuje 90. rojstni dan in se posvetili še lutkovni predstavi Najprisrčnejši velikan priznane škotske avtorice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja. Vabljeni v našo družbo. Na fotografiji Neža Maurer, foto: Bor Slana / Bobo

15 min 51 s

21.12.2020

Jubilejne Severjeve nagrade

Letos je minilo 50 let od smrti slovenskega gledališkega, filmskega in radijskega igralca Staneta Severja, ki je po koncu druge svetovne vojne hitro postal eden najbolj cenjenih pri nas. Pri muzejskem društvu Škofja Loka so zapisali, da so njegove igralske stvaritve vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od antične tragedije do moderne drame pa vse do komedije ter groteske. V treh desetletjih svojega umetniškega ustvarjanja je oblikoval več kot 250 gledaliških in filmskih vlog. Ob tej priložnosti so se na 50. podelitvi gledaliških nagrad sklada Staneta Severja poklonili njegovemu spominu. Loški oder je sicer letos nadomestilo virtualno okolje; tako smo si podelitev nagrad ogledali na spletu. Za dosežke v poklicnem gledališču so nagradili Jette Ostan Vejrup in Vladimirja Vlaškalića, za ljubiteljsko igro Bojana Visterja, nagrado za dosežke študentov dramske igre pa sta prejela Gaja Filač in Klemen Kovačič.

16 min 23 s

18.12.2020

Razstava v Galeriji P74 in spletna gledališka premiera

V Osrednjeslovenski, Goriški, Obalno-kraški in Gorenjski regiji se odpirajo knjigarne, muzeji in galerije. Predstavili bomo razstavo konceptualnega umetnika Jožeta Baršija, ki v Galeriji P74 tematizira propadanje bežigrajskega stadiona, ter nedeljsko spletno premiero v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu.

12 min 29 s

17.12.2020

Ljubljana, Nova Gorica, Piran, Ptuj

Ljubljana, Nova Gorica, Piran, Ptuj – eno od teh mest bo leta 2025 nosilo laskavi naziv Evropska prestolnica kulture. Katero od slovenskih mest se bo pridružilo nemškemu Chemnitzu, ki ga je strokovni svet že izbral, bo znano jutri popoldne. Danes pa vam predstavljamo zastavljene programe mest, ki so se konec febuarja uvrstila v ožji izbor za EPK 2025.

16 min 19 s

Stran 1 od 137
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov