Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Aktualna tema

2825 oddaj

2825 oddaj


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.06.2021

Osmi evropski matematični kongres, didaktika matematike

V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in prek zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se pogovarja Mojca Klarič.

12 min 12 s

23.06.2021

Šolski svetovalni delavci opozarjajo na posledice zaprtja šol zaradi epidemije

Šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, se končuje. Več kot 100 dni je trajalo zaprtje šol zaradi covida. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj otrok, v en glas opozarjajo na negativne posledice. Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija novega koronavirusa povzročila, da je odstotek predebelih šolarjev narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. In še: epidemiji covida bo sledila epidemija duševnih težav pri otrocih in mladostnikih, če ne bomo ukrepali - opozarjajo - prav tako enotno strokovni delavci, psihologi, psihoterapevti, pedopsihiatri in drugi.

7 min 9 s

23.06.2021

Konec pouka

Današnji dan je prav poseben za šolarje. Medtem ko so devetošolci s šolskimi obveznostmi končali že 15. junija, maturanti pa z ustnimi izpiti v začetku tega tedna, je danes zadnjič v tem šolskem letu v klopi sedlo več kot 170. tisoč učencev in 74. tisoč dijakov. Prejeli so priznanja, pohvale in spričevala ter se poslovili od učiteljev in profesorjev. V šolo se bodo učenci in dijaki vrnili 1. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Letošnje šolsko leto je bilo posebno – pravijo učenci z OŠ Poljane nad Škofjo Loko. Vzdušje med šestošolci in osmošolci je preverila Tadeja Bizilj.

4 min 31 s

22.06.2021

Zaradi epidemije skoraj 40 % manj najbolj telesno najbolj učinkovitih učencev

Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo.

13 min 44 s

22.06.2021

Neca Galičič NAJ mlada voznica in Žiga Žgur NAJ mladi voznik

V centru varne vožnje na Vranskem je danes potekalo finale izbora za najboljšo mlado voznico in voznika letošnjega leta. Tega peto leto zapored pripravlja Avto-moto zveza Slovenije. Med več kot pet tisoč prijavljenih se je za končno zmago v spretnostni vožnji in praktičnem preizkusu poznavanja prve pomoči danes pomerilo po 10 mladih voznic in 10 voznikov.

4 min 46 s

22.06.2021

Inforetrospektiva: Bush - Putin vs. Biden - Putin

V sredo, 16. junija, sta se v Ženevi srečala ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin. Prav na ta dan pred dvajsetimi leti, 16. junija leta 2001, sta se ameriški in ruski predsednik sestala v Sloveniji na Brdu pri Kranju. Ameriki je takrat predsedoval Geroge Bush mlajši, Rusiji pa, ni težko uganiti, Vladimir Putin. O čem sta predsednika govorila takrat in o čem danes v tokratni Info Retrospektivi.

10 min 4 s

22.06.2021

Poletna noč, prenos s Kongresnega trga

Tradicionalna gala prireditev Poletna noč, posvečena Tadeju Hrušovarju

1 ur 59 min 6 s

18.06.2021

Rastlinske invazivne vrste nevarno spreminjajo okolje

O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus.

7 min 5 s

17.06.2021

Konec nedovoljenim vožnjam v naravnem okolju?

Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.

7 min 19 s

17.06.2021

»Pristojni nas ne poslušajo in ne jemljejo resno«

Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin.

4 min 29 s

16.06.2021

Kdo nas bo v prihodnje negoval, če bodo medicinske sestre raje delale za blagajno kot v bolnišnici?

Stanje v zdravstveni negi je alarmantno, piše v pismu vladi Zbornica zdravstvene in babiške nege. Predvsem v bolnišnicah ni več mogoče zagotavljati kakovostne in varne obravnave, ponekod že omejujejo sprejeme bolnikov, saj medicinske sestre dnevno zapuščajo poklic in iščejo lažje delo. V Sloveniji je 23 tisoč medicinskih sester, v največji bolnišnici, UKC Ljubljana, 3740. Tu že dolgo bijejo plat zvona, v času epidemije jih je odšlo 300, samo letos skoraj že 100. Za enako plačo raje delajo v trgovini za blagajno.

12 min 46 s

16.06.2021

Jamarski klub Rakek prejel nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu

Podeljena je nagrada za največji jamarski dosežek v preteklem letu. Nagrada Vilijema Puticka gre  v roke Jamarskemu  klubu Rakek, toda tokrat ne morda za novo odkrito brezno, pač pa za nov najdaljši preplavan sifon v našem podzemlju. Gre za Jamo Suhadolca na robu Cerkniškega jezera , o potapljanju v podzemlju in tem velikem dosežku pa jamski potapljač Anže Abram.

5 min 52 s

15.06.2021

Šahistka Laura Unuk

Za slovensko šahistko Lauro Unuk je bilo zadnje leto zelo uspešno. Kot prva Slovenka je pridobila naziv mednarodnega mojstra, drugi najvišji naziv v svetu šaha. Več je vreden le še naziv velemojstra, ki pa ga je doslej doseglo le 38 šahistk. Tudi zato je pri 21 letih prejšnji teden od Šahovske zveze Slovenije prejela naziv ambasadorke šaha. Za promocijo šaha skrbi na vsakem koraku, v zadnjem letu pa je zelo dejavna tudi na spletnih platformah, kjer skupaj z reprezentančnimi kolegicami komentira partije in igra z naključnimi soigralci z vsega sveta. O njenih zadnjih dosežkih in ciljih za prihodnost pa tudi o študijskih izzivih se je z najboljšo slovensko šahistko pogovarjal Matej Hrastar.

8 min 26 s

15.06.2021

Peter Svetina: Niso vsi starejši deležni enako kakovostne obravnave nasilja

Generalna skupščina ZN je današnji mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi razglasila leta 2011 z namenom, da bi se v svetu slišal glas proti nasilju nad starejšimi. Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje nasilje nad starejšimi kot enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki povzroči veliko škodo ali stisko starejše osebe. Najočitnejši so znaki fizičnega nasilja, pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja, tudi spolne zlorabe niso redke. Starejši o tem, da njihovi lastni otroci, vnuki, drugi sorodniki ali celo negovalci, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu nad njimi izvajajo nasilje, zelo težko spregovorijo. Več o tem v pogovoru z varuhom človekovih pravic Petrom Svetino.

13 min 15 s

15.06.2021

Dr. Martina Štampar: uspešna ženska v znanosti

Gre za program, ki podpira mlade raziskovalke na njihovi znanstveni poti, jih spodbuja, opozarja na pomen žensk v znanosti in tudi ruši stereotipe. Tokrat bodo s finančno podporo podprli mlade raziskovalke že 15. po vrsti, v sklopu projekta so tako podprli že 43 mladih slovenskih raziskovalk, ker pa gre za mednarodni projekt je treba poudariti, da so v okviru tega projekta od leta 1998 podprli že 3.600 znanstvenic iz 117 držav. Z nami je dr. Martina Štampar, ena od treh letošnjih nagrajenk, ki je januarja uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo.

4 min 45 s

14.06.2021

Svetovni dan krvodajalstva

Pred dnevi smo obeleževali slovenski dan krvodajalstva, danes pa svetovni dan. Dejstvo je, da ozaveščanje, da varna in zadostna preskrba s krvjo je eden izmed pomembnih stebrov zdravstvene oskrbe in s tem tudi javnega zdravja. Letošnja kampanja poteka pod sloganom Darujte kri in svet naj bije!, ki poudarja prispevek krvodajalcev k ohranjanju 'utripa sveta' z reševanjem življenj in izboljšanjem zdravja. Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi poudarja, da letošnja svetovna kampanja ob dnevu krvodajalcev posebej izpostavlja mlade in njihovo vlogo pri zagotavljanju varne oskrbe s krvjo. Ti so v mnogih državah v ospredju dejavnosti in pobud, katerih cilj je doseči varno oskrbo s krvjo. Mladi so polni idealizma, navdušenja in ustvarjalnosti ter lahko veliko doprinesejo družbi.

12 min 31 s

14.06.2021

Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik

V organizaciji RTV Slovenija bo danes ob 10. uri potekal spletni dogodek ob koncu mednarodnega projekta EASIT z naslovom Avdiovizualno novinarstvo in lahko razumljiv jezik, na katerem bodo strokovnjaki, zagovorniki in uporabniki lahko razumljivega jezika predstavili svoj pogled na avdiovizualno novinarstvo v kontekstu lahko razumljivega jezika: kako ustvariti novice v lahko razumljivem jeziku? Kakšno znanje potrebujejo novinarji? Kakšna so pričakovanja in potrebe uporabnikov? Petra Medved je ob tem dogodku pred mikrofon povabila Veroniko Rot, vodjo projekta na RTV Slovenija.

5 min 15 s

11.06.2021

Ciril Ribičič: "Ogromna večina ljudi je nezadovoljna s sedanjim volilnim sistemom."

Zdi se, da je Slovenija že nekaj časa v nekakšnem družbeno-političnem krču. Kaj je temu razlog, sicer ni povsem jasno, a v javnih debatah, ki v pogosto precej povišanih tonih potekajo v medijih, družabnih in tradicionalnih, nekateri poglavitnega krivca iščejo v nerazčiščenem odnosu do preteklosti, spet drugi v sistemski korupciji, ki da se je zajedla v vse pore naše družbe, tretji se pritožujejo nad politiko, ki da hoče nadzorovati vse družbene podsisteme od gospodarstva do umetnosti, medtem ko četrti obupujejo nad apatičnostjo ljudskih množic, ki da se niso pripravljene resnično angažirati v javnem, civilno-družbenem življenju. Naj bo tako ali drugače, Slovenija je po splošnem konsenzu v krizi. Kako, kje torej najti izhod? – V Sintezi, civilnodružbenem gibanju za prenovo družbe, so prepričani, da bi v tem smislu veljalo spremeniti volilni sistem za volitve poslank in poslancev v Državni zbor. Zakaj naj bi prav sprememba volilne zakonodaje pomagala premakniti slovensko družbo z mrtve točke, sta pojasnjevala sociolog in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, dr. Ivan Svetlik, ter pravnik in nekdanji ustavni sodnik, dr. Ciril Ribičič. Prispevek je pripravil Goran Dekleva. foto: Thor_Deichmann (Pixabay)

9 min 51 s

11.06.2021

Okoliščine zadnjega leta so stiske ranljivih skupin le še poglobileMuršec

V Ljubljani je bila včeraj uradno ustanovljena za zdaj pilotna mreža vključujočih organizacij, gre za 13 le-teh,večinoma nevladnih, ki sodelujejo z mladimi iz MOL-a. Izšel je tudi priročnik za bolj vključujoče organizacije, dostopnejše za ljudi, ki so izključeni zaradi osebnih okoliščin, npr. spolna usmerjenost, hendikep in drugo.

9 min 29 s

10.06.2021

Tudi v Sloveniji opazovali delni sončev mrk

Iz Slovenije je bil viden delni sončev mrk, ki se je v Ljubljani začel ob 11.54, končal pa se bo ob 13.11. V sredini mrka ob 12.32 je bil viden tudi s prostim očesom. Sončni mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem in tako zastira svetlobo, ki s Sonca prihaja na Zemljo. Okoli 25 do 30 odstotkov mrkov je popolnih ? takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončnih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Nazadnje je bil mrk v Sloveniji viden 20. marca 2015. Naslednji delni sončni mrk bo iz Slovenije mogoče videti 25. oktobra prihodnje leto. Takrat bo zaradi 36-odstotne pokritosti bolje opazen tudi s prostim očesom. Z astronom Maticem Smrekarjem iz Zavoda Z lahkoto se je o tem pogovarjala Cirila Štuber.

5 min 45 s

Stran 1 od 142
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov