Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko smo zjutraj na Radiu Slovenija opozorili, da ima naša država težave pri črpanju nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, so predstavniki finančnega ministrstva podrobneje pojasnili razloge in posledice v zvezi z zmanjšanim obsegom financiranja nekaterih projektov. Ob tem so obljubili, da bodo za izpadle projekte skušali denar najti drugje.
Druge teme:
- Očiten napredek naše države pri uveljavljanju priporočil Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope.
- Potrjena resolucija o dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske, ki med drugim načrtuje dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP.
- Ukrajinski predsednik Zelenski obiskal oblegani Bahmut, ruska vojska obstreljevala še več drugih mest in odbila napad dronov na Krimu.
6254 epizod
Osrednja informativna oddaja Radia Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Radijski dnevnik, Zrcalo dneva. Kratka poročila pa objavljamo v podkastu Novice Radia Slovenija.
Potem ko smo zjutraj na Radiu Slovenija opozorili, da ima naša država težave pri črpanju nepovratnih sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost, so predstavniki finančnega ministrstva podrobneje pojasnili razloge in posledice v zvezi z zmanjšanim obsegom financiranja nekaterih projektov. Ob tem so obljubili, da bodo za izpadle projekte skušali denar najti drugje.
Druge teme:
- Očiten napredek naše države pri uveljavljanju priporočil Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope.
- Potrjena resolucija o dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske, ki med drugim načrtuje dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP.
- Ukrajinski predsednik Zelenski obiskal oblegani Bahmut, ruska vojska obstreljevala še več drugih mest in odbila napad dronov na Krimu.
Izrael kljub vrsti pozivov k sklenitvi premirja s palestinsko stranjo vztraja pri napadih na Gazo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na današnjem zasedanju varnostnega kabineta ponovil, da bo vojna trajala kar nekaj časa. Po njegovih besedah se bodo borili do konca in dosegli bodo vse cilje, in sicer odstranili Hamas, dosegli izpustitev vseh izraelskeih talcev in zagotovili, da Gaza ne bo spet postala središče terorja, hujskanja proti Izraelu in napadov na Izrael. Druge teme: - V Srbiji potekajo parlamentarne volitve, pričakuje se zmaga vladajoče Napredne stranke. - Zavarovancem ob prehodu na novo obvezno zavarovanje ne bo treba storiti ničesar. - Žan Kranjec tretji na veleslalomu v Alta Badii.
Izraelska vojska nadaljuje silovito obstreljevanje Gaze, medtem pa je v izraelski javnosti sprožila veliko ogorčenje. Po pomoti je namreč v Gazi ubila tri izraelske talce. V Tel Avivu se je po incidentu sinoči zbrala množica protestnikov, ki od vlade zahtevajo, naj se zavzame za takojšnjo izpustitev preostalih talcev iz enklave. Kot je poudaril eden od protestnikov, gre za grozovito tragedijo. Po njegovih besedah bi dogovor morali skleniti že zdavnaj, s tem bi rešili življenja vseh nedolžnih ljudi. Druge teme: - V ospredju boja proti podnebnim spremembam prehod od enih virov energije k drugim. - Strokovnjaki opozarjajo na pomen izobraževanja o kibernetski varnosti. - Smučarski skakalki Nika Prevc in Ema Klinec navdušili na tekmi v Engelbergu.
Dvodnevni evropski vrh sta zaznamovala neuspeh glede povečanja večletnega proračuna Unije zaradi madžarskega nasprotovanja pomoči Ukrajini in zgodovinska odločitev o začetku pristopnih pogajanj s to državo, Moldavijo ter pogojno Bosno in Hercegovino. V Sarajevu niso preveč razočarani, češ da so odločeni reforme izvesti čim prej in tako nadaljevati evropsko pot. V oddaji tudi o tem: - Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan se je v Tel Avivu izrekel proti dolgoročni izraelski zasedbi Gaze - Finska drevi znova zapira mejna prehoda z Rusijo, ki ju je včeraj odprla po treh tednih zaprtja - Naša država je iz Turčije v okviru projekta trajne preselitve sprejela 23 državljanov Sirije
Evropski voditelji na vrhu v Bruslju med drugim razpravljajo o širitvi povezave. Madžarski premier Viktor Orban še naprej vztaja pri blokadi pristopnih pogajanj z Ukrajino, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poudarila, da se Ukrajina ne bori le proti okupatorju, ampak tudi za Evropo, zato bo pridružitev evropski družini njena končna zmaga. V oddaji tudi: - Ruski predsednik Putin zatrdil, da njihove sile napredujejo v Ukrajini, kjer bo mir po njegovih besedah mogoč, ko bodo dosegli svoje cilje - Državni zbor razpravlja o interventnem zakonu v zdravstvu, ki po oceni Svobode in Levice prinaša številne dobre rešitve, SD in opozicija do njega kritični - Vlada s sprejeto uredbo vzpostavila podlago za javno obveščanje prek mobilnih naprav v primeru nesreč
Dogovor s podnebne konference v Dubaju prvič doslej vključuje tudi zavezo o prehodu od fosilnih goriv, zato ga nekateri označujejo za zgodovinskega. S tem se ne strinjajo majhne otoške države in države v razvoju, ki so najbolj na udaru podnebnih sprememb in so pričakovale odpravo teh goriv. Druge teme: - Kljub novi resoluciji generalne skupščine Združenih narodov o Gazi izraelska vojska nadaljuje napade z nezmanjšano močjo. - Voditelja Slovenije in Francije Golob in Macron v Parizu za nadaljnjo podporo Ukrajini ter širitev Evropske unije ob njeni hkratni notranji reformi. - Za povprečnega gospodinjskega odjemalca elektrike bo omrežnina po novem načinu obračunavanja nižja, za večje porabnike in tiste s samooskrbo ter industrijske odjemalce pa višja.
Hekerji na temnem spletu prodajajo dokumente Holdinga Slovenskih elektrarn, pridobljene ob kibernetskem vdoru prejšnji mesec. V HSE ne komentirajo dogajanja, zagotavljajo pa, da po napadu poslujejo neovirano. Preostale teme: - Po potrditvi interventnega zakona o zdravstvu na pristojnem parlamentarnem odboru so v Zvezi organizacij pacientov razočarani nad pomanjkanjem dialoga. - Zgrajen železniški viadukt Gabrovica, ki na trasi drugega tira Divača-Koper povezuje Kras in Istro. - Donald Tusk: Poljska bo postala ena od najvplivnejših članic Evropske unije.
V Lendavi so položili temeljni kamen za graditev visokotehnološkega centra farmacevtske družbe Lek, največje naložbe v njihovi zgodovini. Po besedah premierja Roberta Goloba je Slovenija privlačna za tuje investitorje, ker ima dobro infrastrukturo. Druge teme: - Predstavniki Medicinske fakultete in ljubljanskega kliničnega centra so dosegli dogovor v sporu, ki izvira iz 43-milijonskega dolga UKC-ja do fakultete. - V parlamentu so začeli obravnavati zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. - Vrstijo se opozorila o vse bolj katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi.
Na slovesnosti v Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir. V norveški prestolnici sta jo v imenu iranske borke za pravice žensk Narges Mohamadi prevzela njena otroka, saj aktivistka v islamski republiki prestaja več kot 30-letno zaporno kazen. Prebrala sta tudi njeno pismo, ki ga je poslala iz zloglasnega zapora Evin na obrobju Teherana. Druge teme: - Svetovna zdravstvena organizacija: Izraelski napadi na Gazo imajo katastrofalne posledice za zdravstveni sistem. - Na podnebni konferenci v Dubaju države še vedno z zelo različnimi stališči glede opustitve fosilnih goriv. - KPK opozarja na velika korupcijska tveganja v zakonu o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi.
Izrael krepi napade na Gazo. Bojujejo se na celotnem območju enklave, najhuje je v Han Junisu na jugu. Od tam poročajo, da so zaradi velikanskega povečanja mrtvih in ranjenih izgubili nadzor nad tamkajšnjo bolnišnico. Samo v zadnjih 24 urah so Izraelci v Gazi zadeli 450 ciljev, število mrtvih Palestincev je medtem preseglo 17 tisoč 500. Še vedno odmeva sinočnji ameriški veto na resolucijo Varnostnega sveta o takojšnjem humanitarnem premirju. Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo obžalovanje zaradi nesprejetja resolucije.Drugi poudarki oddaje: - Na podnebnem vrhu v Dubaju še niso dosegli napredka glede ukinitve fosilnih goriv, na mizi so vse možnosti - V Uniji zgodovinski politični dogovor o nadzoru nad umetno inteligenco - V Ljubljani se začenja že 39-i festival LGBT-filma, eden prvih na svetu
Kaj je v ozadju spora med Medicinsko fakulteto in ljubljanskim kliničnim centrom, zaradi katerega fakulteta grozi s prenehanjem izvajanja storitev. V prvi vrsti naj bi bilo krivo neplačevanje storitev. Dekan fakultete Igor Švab pravi, da so UKC-ju predlagali sporazum in popustili za 12 milijonov evrov. A v UKC se s sporazumom ne strinjajo in trdijo, da storitve redno plačujejo. Generalni direktor Marko Jug zato meni, da problem ni likvidnost ampak razkrivanje strukture cene. Druge teme: - Ukrepi za opuščanje ogrevanja na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v predlogu novega energetskega zakona razburjajo distributerje. Pravijo, da plina za zdaj ne moremo nadomestiti z elektriko, pri čemer pa Urban Odar iz združenja distributerjev poudarja, da je treba postopno v plinovodno omrežje dodajati obnovljive pline, med katerimi je tudi vodik. - V Dubaju medtem pogajalci na podnebni konferenci iščejo način, kako bi v končen dogovor vključili zaveze o opuščanju fosilnih goriv. Ali bodo uspešni, ni jasno. - V zadnjih dveh mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot dvakrat več otrok, kot vseh vojnah po svetu v lanskem letu, navajajo Združeni narodi. Da je krvni davek med Palestnici prevelik, priznavajo tudi Američani. A Izrael njihove pozive k večji zaščiti civilistov za zdaj ignorira.
Potem ko se je sredi oktobra ministrska ekipa Roberta Goloba skrčila za tri člane, je delno popolnitev dočakala to popoldne. Državni zbor je potrdil nova ministra na čelu resorja za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ter na čelu ministrstva za javno upravo Franca Propsa. Kandidata, ki bi nasledil Ireno Šinko na ministrstvu za kmetijstvo, premier Robert Golob še ni predlagal. Drugi poudarki: - Sindikati javnega sektorja s protestnim shodom vladi sporočili, da je v pogajanjih glede plač dovolj praznih obljub. - Izraelska vojska po dveh mesecih vojne v Gazi v srditih spopadih s pripadniki Hamasa v več mestih, tudi na jugu enklave. - Del prebivalcev Letuša, ki se po poplavah ne želi izseliti, dvomi o smiselnosti projekta. Premieru Golobu poslali pismo
Predstavniki reprezentativnih gospodarskih zbornic in združenj so se dopoldne sešli s predsednikom vlade Robertom Golobom in nekaterimi ministri na usklajevanju o predlogu zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu. Sestanek so označili za konstruktivnega, a najtršega oreha glede stroškov boleznin še niso strli. Pogovore nameravajo nadaljevati še ta teden. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo tudi na cene elektrike, ki bodo z novim letom, ko se izteče ukrep regulacije, višje. Dobavitelji električne energije po drugi strani zatrjujejo, da so strahovi pretirani. - Izraelski tanki prodirajo v središče največjega mesta na jugu Gaze Han Junis, ker potekajo srditi spopadi. Združeni narodi medtem opozarjajo, da v Gazi, kjer je razseljena že večina prebivalcev, ni več nobenega varnega kraja. Humanitarni delavci opozarjajo na apokaliptične razmere v Gazi. - Krajši dan, močan veter, hitre spremembe temperature, ledene zaplate, plazovi... Zimsko obiskovanje gora zahteva veliko znanja in pravilno opremo, opozarjajo na Planinski zvezi.
Varnih območij v Gazi ni, je danes vnovič sporočila Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je opozorila, da se razmere poslabšujejo iz ure v uro. Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani je ob začetku srečanja šestih držav Bližnjega vzhoda v Dohi povedal, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje, so izraelske sile od petkovega konca premirja ubile najmanj 900 prebivalcev Gaze, skupno pa 15 tisoč 900, od teh 70 odstotkov otrok in žensk. Drugi poudarki oddaje: - Zunanja ministrica Fajon in njena nemška kolegica Baerbock poudarili nujnost širitve Evropske unije. - Na Zavodu za zaposlovanje manj iskalcev prve zaposlitve, število brezposelnih novembra praktično nespremenjeno. - Ministrstvo za zdravje: reševanje spora med ljubljanskim Kliničnim centrom in medicinsko fakulteto zaradi dolga UKC-ja fakulteti na škodo bolnikov nesprejemljivo.
Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024.Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada nadaljujejo pogajanja o plačnem sistemu. Zahteve sindikatov so znane, odgovor vlade še ne. Njeno delo so danes kritično ocenili gospodarstveniki, ki nasprotujejo obremenitvam. Z novim letom obrtnike in podjetnike čaka veliko povišanje stroškov za elektriko. - Čiščenje vodotokov in urejanje strug na Savinjskem je treba pospešiti, opozarjajo domačini, saj so poplave še vedno stalnica. Direkcija za vode pravi, da dela vse v svoji moči. - Izraelska vojska je razširila svoje napade na osrednji in južni del Gaze. Prebivalci opozarjajo, da se nimajo kam umakniti. Govorec izraelske vlade Eylon Levy je mednarodno skupnost posvaril, da morajo Združeni narodi nehati gojiti palestinske sanje o nasilni osvoboditvi Izraela in njegovem izbrisu iz zemljevida. Naslednja generacija mora vedeti, da bo Izrael ostal tam, kjer je.
Po celotni državi se danes odvija Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. V čast največjega slovenskega pesnika je v številnih kulturnih ustanovah dan odprtih vrat, k njihovemu obisku pa je pozvala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska v Gazi v zadnjih 24-ih urah ubila več kot 700 ljudi. - Stroka opozarja na neusklajenost sprememb zakona o osnovni šoli z nacionalnim programom. - Kljub težki skupini na nogometnem euru v slovenski ekipi ni predaje.
Potem ko je Izrael po koncu premirja znova začel obstreljevati Gazo, je število palestinskih žrtev v vojni s Hamasom preseglo 15 tisoč; med njimi je 70 odstotkov žensk in otrok. Več kot 40 tisoč ranjenih nima veliko možnosti za zdravstveno pomoč, saj v enklavi zaradi namernih izraelskih napadov od 35-ih ne deluje kar 20 bolnišnic, preostale pa ob pomanjkanju vode, hrane, zdravil in goriva v izjemno omejenem obsegu. Drugi poudarki oddaje: - Na podnebnem vrhu poziv h krepitvi proizvodnje jedrske energije. - Močno sneženje povzročilo težave v Nemčiji, Švici, Avstriji in na Češkem. - Pred prihodnjim ministrom za javno upravo zahtevni izzivi, tudi pri urejanju plač sodnikov.
Premier Robert Golob za ministra za javno upravo predlaga poslanca Svobode Franca Propsa, za naravne vire in prostor pa državnega sekretarja Jožeta Novaka. Oba se bosta prihodnji teden predstavila pristojnima parlamentarnima odboroma. Predloga o imenovanju Vojka Adamiča za kmetijskega ministra pa premier Golob še ni vložil, neuradno, ker je Adamič trenutno v tujini. Druge teme: - Obžalovanje mednarodne skupnosti zaradi vnovičnega nadaljevanja spopadov v Gazi in pozivi k obnovitvi dogovora o prekinitvi ognja. - Podnebni vrh mora spremeniti pravila igre, je v Dubaju dejal generalni sektretar Združenih narodov Antonio Guterres in dodal, da za ukrepanje še ni prepozno. - Zaradi obilnih padavin na severozahodu bi po napovedih lahko poplavljala predvsem Sava Bohinjka s pritoki.
Imena novih ministrskih kandidatov so zaokrožila v javnosti, predvidoma bodo uradno potrjena še danes. Med njimi je poslanec Svobode in nekdanji načelnik upravne enote Litija Franc Props, ki je najverjetneši kandidat za vodenje resorja za javno upravo. Nekdanjo ministrico Sanjo Ajanovič Hovnik preiskuje protikorupcijska komisija. Druge teme: - Medtem ko se nadaljujejo prizadevanja za novo podaljšanje prekinitve ognja v Gazi, je Hamas prevzel odgovornost za strelski napad v Jeruzalemu. Na obisku v judovski državi je znova ameriški zunanji minister Antony Blinken. - 28-ta podnebna konferenca Združenih narodov se je v Dubaju začela uspešno. Ustanovili so namreč sklad za povračilo škod revnejšim državam zaradi posledic podnebnih sprememb. - Vzrok za začasno nedelovanje spletnih strani državnih ustanov je zastoj v delovanju omrežnih stikal. Kot je še dejala pristojna ministrica Emilija Stojmenove Duh, so odpravili težave in razloge zanje podrobneje preiskujejo. Ni pa šlo za kibernetski napad, je še dodala.
Slovenija potrebuje vizijo razvoja, je ključno sporočilo gospodarstvenikov politiki na današnjem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju. Med glavnimi izzivi je energetska samozadostnost. Po besedah prvega moža gospodarske zbornice Tiborja Šimonke bo glavno vlogo pri tem igrala izgradnja drugega bloka krške nuklearke, za kar je potrebna politična volja pa tudi takojšnja referendumska odločitev. Druge teme: - Odhodi zdravnikov v tujino, nizko plačilo za družinske zdravnike, normativi in pomanjkanje podatkov. To so poudarki sinočnje okrogle mize Inštituta 1. maj o slovenskem zdravstvu. Razlog za stanje v zdravstvu pa tiči predvsem v slabi zakonodaji in upravljanju zdravstva, meni kirurg Marko Bitenc. Kot pravi, bo na smrt boln Slovenec dobil vrhunsko zdravljenje, vse ostalo drugod pa škripa. - Bo na Bližnjem vzhodu uspelo še drugo podaljšanje premirja med Izraelom in Hamasom? V podaljšanje premora sile vlaga svetovna diplomacija, sprti strani kažeta pripravljenost, a glavni cilj za izraelsko politiko je še vedno uničenje Hamasa, med premirjem pa so vojaške operacije preusmerili na Zahodni breg. - Slovenija prihodnji teden prevzema dvoletno predsedovanje Barcelonski konvenciji. Predstavniki 21-ih držav pogodbenic bodo v Portorožu iskali rešitve za spopadanje s podnebnimi in ekološkimi izzivi v Sredozemlju. Mitja Bricelj pove, da bo Slovenija na konvenciji predstavila tudi program za spremljanje stanja in zmanjševanje pritiskov in vplivov s kopnega na veike obalne in morske ekosisteme.
Med podaljšanim začasnim premirjem v Gazi je človekoljubnim organizacijam uspelo dostaviti pomoč tudi na sever enklave. Medtem ko so tudi danes predvidene izmenjave talcev in zapornikov, se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za podaljšanje premirja, ki se izteče v četrtek zjutraj. Drugi poudarki oddaje: - Kljub spopadom na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini se mora zveza Nato osredotočati tudi na Zahodni Balkan, je poudaril generalni sekretar Stoltenberg. - Poštarji na shodu pred logističnim centrom v Ljubljani opozarjajo na odpuščanja in zapiranja pošt ter vodstvu očitajo nepreglednost delovanja. - Promet v središču prestolnice bo dodatno ohromljen zaradi del povezanih z graditvijo nove železniške postaje.
Neveljaven email naslov