Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
363 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Wolfgang Zeike: "Glejte bolj pozitivno na svojo deželo in jo bolj cenite"
Deset let je živel v Berlinu, ko ga je podjetje, pri katerem je delal, poslalo v Slovenijo. Ko mu je potekla pogodba tu in bi moral oditi naprej, v drugo državo, pa je bil že zaljubljen. Zaljubljen v našo deželo, pokrajino, ljudi, našo kulturo, navade in običaje. Wolfgang Zeike je Nemec, ki se v Sloveniji počuti kot doma. Še več, zanj je Slovenija pravi raj na Zemlji. Od nekdaj so ga zanimale nove stvari, rad ima nove priložnosti, izzive in prav zato se je odločil, da pride v Slovenijo. Slovenska mentaliteta je dosti bližja nemški, kot si mislimo. Mešanica nemške resnosti in zadržanosti ter balkanske odprtosti pri ljudeh odpira nove poglede na svet in življenje.
Vse resne stvari jemljete resno, a vedno najdete čas za sprostitev, zabavo, lepe stvari. Znate uživati v naravi, vzamete si čas zase in to je nekaj, kar bi se Nemci vsekakor lahko naučili od vas Slovencev. Tudi vaša družba je dosti bolj usmerjena v družino od naše – v Nemčiji je ta struktura družine kar nekako porušena, ker se vsi veliko selimo, veliko tudi potujemo, razdalje so dosti večje. V primerjavi z vami si danes za nedeljsko kosilo tudi redko vzamemo čas, kot smo si ga včasih.
V času, odkar spoznava Slovenijo, je Wolfgang Zeike dobro spoznal tudi našo kulinariko. Gibanica, jota, potica in poimenovanja za drugo hrano mu gredo dobro z jezika, a mu slovenščina vseeno še vedno povzroča nemalo preglavic. Razlog za ne ravno odlično znanje jezika je tudi ta, da se Slovenci žal velikokrat po njegovih izkušnjah prilagodimo drugim in raje, namesto da bi govorili slovensko in slovenščino učili tudi druge, preklopimo v angleščino, nemščino ali kateri drug tuji jezik.
To je največja težava, da tukaj pri vas nisi ravno prisiljen govoriti slovensko. Takoj, ko se začneš truditi s slovenščino, Slovenci z željo, da bi priskočili na pomoč, začnejo odgovarjati v angleščini ali nemščini, kar celotno komunikacijo takoj postavi v tuji jezik. Po eni strani je to v Sloveniji prednost, ker se lahko le z znanjem tujega jezika povsod znajdeš, po drugi strani pa je to slabost, ko se želiš jezika prav naučiti.
Slovenija je njegov dom in želi si, da tako tudi ostane, Slovencem pa sporoča, naj o Sloveniji razmišljajo bolj pozitivno, naj bolj cenijo tisto, kar imajo, in so malo manj mačehovski do svoje čudovite dežele.
Ali ste vedeli, da v Sloveniji živi nosilka olimpijske medalje iz Kanade? Gre za smučarsko skakalko iz Calgaryja Abigail Strate, ki je skupaj z mešano reprezentanco na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Pekingu osvojila bron. Že več kot dve leti namreč kanadske skakalke večino leta preživijo v naši državi, saj imajo tu bazo. Dve leti so živele skupaj, pri družini enega od trenerjev, letošnje poletje pa je bilo pravo za »osamosvojitev,« pravi Abigail Strate, ki jo je pred mikrofon povabila Andreja Gradišar. V nadaljevanju tako o razlikah v življenju v Kanadi ter Sloveniji, seveda se bomo dotaknili tudi športa.
Pot Drugega pogleda se namreč danes začenja v jugovzhodni Aziji, v eni najbolj naseljenih držav na svetu – Indoneziji. Od tam prihaja Diah Fauziah, ki trenutno živi v Šentjurju. Novinarka je domovino zapustila v marcu, k nam jo je pripeljala ljubezen. Trenutno se ukvarja predvsem z urejanjem vse dokumentacije, ki je potrebna za bivanje v tuji državi. V načrtu ima udeležbo na tečaju slovenščine, potem pa bo čas tudi za iskanje poslovnih priložnosti.
Danes začenjamo 9. sezono oddaje Drugi pogled. In prva v sezoni je država Gvineja. Obmorska država v severozahodni Afriki je znana tudi z imenom Francoska Gvineja. To je domovina Oumarja Barryja, ki od marca 2015 živi v Ljubljani. Iz domovine so ga pregnale težave z vladajočo politiko. V Sloveniji je lepo, pravi, a vseeno pogreša dom. O prednostih in slabostih življenja pri nas pa v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Ahmed Hammad je model in igralec ter računovodja, ki je pred osmimi leti domačo Aleksandrijo zamenjal za dom v Ljubljani. Družina in podjetje, ki ga je pri nas odprl njegov oče, sta bila vzrok za selitev. Se je pa Ahmed leta pozneje, ko se je družina vrnila domov, odločil, da ostane v Ljubljani. Čeprav pogreša egipčansko hrano in prijetno sredozemsko klimo, življenje v Sloveniji prinaša kup drugih prednosti. Tudi o tem v prihodnjih minutah. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Z Drugim pogledom se tokrat selimo na skrajni jug afriške celine. Država, ki leži tam, je v slovenščini pogosto napačno poimenovana Južnoafriška republika, saj je slednje pravzaprav ime burske države iz druge polovice 19. stoletja, sodobna država pa je le Južna Afrika ali uradno Republika Južna Afrika. Iz Južne Afrike se je v Slovenijo pred letom in pol preselila Adel Kostanjevec, ko je po tridesetih letih končno spet našla svojo najstniško simpatijo. Zdaj živi na podeželju v okolici Ljubljane, kjer jo je obiskala Andreja Čokl, in ne more prehvaliti raznolikosti in varnosti nove domovine.
Dobro uro in pol oz. približno 140 km cest ločuje mesto, od koder prihaja, in mesto, kjer zdaj živi, Marija Marčan. Zagrebčanko je pred leti v Slovenijo za en semester pripeljal študijski program Erazmus. Pozneje se je vrnila in pri nas končala doktorat. Preden se je dokončno preselila v Ljubljano je s partnerjem nekaj časa živela v Veliki Britaniji. Danes je doktorica elektrotehnike zaposlena na področju vodenja projektov (pri katerih razvijajo programsko opremo za nove inovativne načine zdravljenja raka) pri prodjetju Cosylab. Z njo se je pogovarjala Darja Pograjc.
Anesta Nuwanrekha Barnett se je v domači Šrilanki ukvarjala z manekenstvom in igralstvom, bila je tudi učiteljica japonščine. Zato je nekaj let tudi živela na Japonskem, zdaj pa že približno 14 let v Sloveniji. Njen dom je v Mariboru, v katerem se ukvarja z ročnimi obrtmi, je torej rokodelka, občasno pa tudi poučuje japonščino. Kot pravi, mi Slovenci njeno domovino pogosto pohvalimo in jo začudeno vprašamo, zakaj neki je prišla v Slovenijo. Odgovarja, da je tudi Slovenija lepa. Kaj je tu lepega in ali jo kdaj tudi kaj zmoti, v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Dežela dolgega belega oblaka je domovina našega današnjega sogovornika v oddaji Drugi pogled. Tak je namreč prevod maorskega poimenovanja za Novo Zelandijo, ki se glasi Aotearoa. Največje mesto države je Auckland in od tam prihaja Demetrius King, zdaj že več kot 15 let prebivalec Maribora. Tja so ga pripeljali baletni čevlji, nekaj let je bil namreč član baletnega ansambla SNG Maribor. Danes je aktiven v računalniških vodah, prosti čas najraje preživlja z družino. Pred mikrofon Drugega pogleda ga je povabila Andreja Gradišar.
Jurybe Balsa Garantini prihaja s Filipinov, a že dobrih deset let so njen dom Trbovlje. V domovini je najprej delala v restavraciji, nato v finančnem sektorju, potem se je začela ukvarjati z masažo, kar nadaljuje tudi v Sloveniji. Z južnega dela Filipinov pa jo je zvabil Slovenec. K nam je prišla v snežnem metežu s 4-mesečnim sinom, kar ni bila najbolj prijetna izkušnja. Danes ji sneg pomeni čisto nekaj drugega. Kako ga dojema in kako vidi življenje v Sloveniji, v oddaji, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
Spoznala sem ju v prostorih kulturno-izobraževalnega društva PiNA v Kopru. Ala Tomilova in Vitalij Tomilov sta iz Harkova zaradi vojne odšla marca lani. Po letu dni življenja v Sloveniji še nista povsem prepričana o svoji slovenščini, a sta se za nas in vas potrudila ter poskusila. Kjer je volja, je pač tudi pot. Z njima se je pogovarjala Darja Pograjc.
Natalia Baymacheva je v Sloveniji že skoraj leto dni. Prišla je iz Rusije, pri nas pa študira kemijsko informatiko. Rodila se je v mestu Iževsk, ko je dopolnila 14 let, pa se je preselila v Moskvo. Kakšno je študentsko življenje, opravljanje vozniškega izpita v Sloveniji in katera je po njenem najbolj nenavadna slovenska beseda, vse to boste slišali v Drugem pogledu.
Nico Huurman je po poklicu inženir, ukvarja se s svetovanjem na področju železniške signalizacije. Njegova domovina je Nizozemska, dom pa že malce več kot 5 let Ljubljana. Razlog: žena je Slovenka. Najprej sta skupaj dobri dve leti živela na Nizozemskem, v Utrechtu, a zaradi družine, na katero je žena močno navezana, sta se leta 2018 odločila za selitev v Slovenijo. Sta pa s seboj pripeljala svoji nizozemski kolesi. Nico Huurman je gost oddaje Drugi pogled.
V Drugem pogledu gostimo enega od priseljenskih »staroselcev«. Slaba tri desetletja je Slovenija namreč že dom Turka Erola Bakirkayje. V Slovenijo je na povabilo strica, ki mu je tudi dal prvo zaposlitev – v gradbeništvu – prišel pri le 19. letih. Od takrat je počel marsikaj, trenutno pa vodi tri trgovine – s turško hrano, mesnico in z opremo za dom v Ljubljani, kjer tudi živi. Pravi, da je v tem času že posvojil veliko slovenskih navad in je zato njegov obisk Turčije ter pogled na mentaliteto rojakov precej drugačen. Erol Bakirkaya je sogovornik Andreje Gradišar.
Svoje življenje je posvetila karieri, zato je pred osmimi leti tudi prišla k nam in se preselila slabih 9000 kilometrov stran od doma. Kljub službi in izobraževanjem, ki ji vzamejo velik del časa, pa – kot že »prava Slovenka« – najde dovolj časa za svoj majhen zelenjavni vrt. Kaj takšnega, pravi, v Hongkongu, kjer je živela prej, ne bi bilo mogoče.
Domagoj Juraga se je z Reke v Koper preselil v prvi polovici lanskega leta. Ko je izvedel, da je tu izobraževalni sistem bolj prilagodljiv kot na Hrvaškem in bo tu enostavneje spremenil smer študija, se je odločil za podiplomski študij. Je pa Darji Pograjc povedal, da to ni bil edini razlog za njegov prihod v Slovenijo. Naše obalno mesto mu je že priraslo k srcu, zdi se mu "kot pomanjšana Reka, a vseeno podobno multikulturna".
Brazilija je šifra današnjega Drugega pogleda. Pérola Regina Ribeiro je klovnesa, ki že dobro desetletje živi v Sloveniji. Je programska vodja društva Rdeči noski. Milijonsko mesto Campinas v bližini Sao Paola je zamenjala sprva za Maribor. Pri nas ji veliko pomeni občutek varnosti, nogomet je zanjo umetnost, ajda in bučno olje pa dragoceni odkritji slovenske kulinarične zakladnice. Med sambo in slovensko narodno zabavno zanjo ni pretirane razlike, in odkar imajo družinskega psa sta tudi slovenska zima in sneg »kar v redu«.
Ukrajinka Iryna Hambroš v Sloveniji živi že štirinajst let. Profesorica ukrajinščine, ki je v Ukrajini poučevala učence od petega do devetega razreda na 11-letki, se je slovenščine naučila sama. »Za učenje tujega jezika je najpomembnejši besedni zaklad,« pravi Iryna Hambroš, ki ji je pot do Slovenije utrla ljubezen. Danes dela kot prodajalka v starem Kranju, ki ga rada odkriva. Osrečuje jo tudi pletenje z zahtevnimi vzorci, o njej pravi avtorica oddaje Drugi pogled, ki sledi, Aljana Jocif.
Alyson Hill ima 25 let in je doma iz Vancouvra – ameriškega, ne kanadskega – v ameriški zvezni državi Washington. V Slovenijo se je priselila in poročila leta 2020. Razlog za to, da živi v Zagorju ob Savi, je torej ljubezen. Moža je spoznala med študijem krajinske arhitekture v ZDA. Najprej sta načrtovala, da se bo on priselil v ZDA, a se je vse skupaj zaradi epidemije koronavirusa zasukalo precej drugače. Prisluhnimo Alyson Hill v oddaji Drugi pogled.
Gostja tokratne oddaje Drugi pogled je Anastasia Banovec, doktorica znanosti in glasbena pedagoginja, ki se je iz Moskve v Slovenijo zaradi ljubezni preselila pred šestimi leti. Z možem in otrokoma živijo v Ljubljani, a večkrat na teden potuje v Novo mesto, kjer vodi moški oktet Krka, in v Semič, kjer ima zasebno glasbeno šolo in kjer živijo moževi starši. V oddaji bomo spoznali njen pogled na življenje v Sloveniji, ki ji je prirasla k srcu.
Tokrat bomo sogovornico oddaje Drugi pogled poiskali v bližini Celja. Gurujoth Kaur, krajše Jo, se je rodila v Veliki Britaniji in pred prihodom v Slovenijo živela v Birminghamu. Slovenija je sploh prva tuja država, ki jo je obiskala, nato pa se je vanjo tudi preselila. Razlog je tipičen – ljubezen. Z Britanko z indijskimi koreninami bomo govorili o tem, kako je, ko udari priseljenska realnost, o spoznavanju vrtičkarstva, razočaranju ob obisku slovenskega kina, slovenski neposrednosti.
Neveljaven email naslov