Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ni Planeta B

01.04.2019

Prejšnji mesec smo po vsem svetu lahko spremljali podnebne shode mladih, ki zahtevajo ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Čeprav se po eni strani zdi, da so zanikovalci podnebnih sprememb – tudi med vodilnimi političnimi odločevalci – vse glasnejši, pa takšna gibanja kažejo, da se resnosti problema vendarle zaveda vse več ljudi. Na to kažejo tudi številne tožbe, ki jih proti svojim vladam vlagajo okoljevarstvene organizacije – in nizozemsko sodišče je pred meseci v svoji zgodovinski sodbi podnebne spremembe prvič prepoznalo kot vprašanje človekovih pravic. Avtorica: Špela Novak

S protesti in sodnimi postopki za podnebne spremembe

Prejšnji mesec smo po vsem svetu lahko spremljali podnebne shode mladih, ki zahtevajo ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Čeprav se po eni strani zdi, da so zanikovalci podnebnih sprememb – tudi med vodilnimi političnimi odločevalci – vse glasnejši, pa takšna gibanja kažejo, da se resnosti problema vendarle zaveda vse več ljudi. Na to kažejo tudi številne tožbe, ki jih proti svojim vladam vlagajo okoljevarstvene organizacije – in nizozemsko sodišče je pred meseci v svoji zgodovinski sodbi podnebne spremembe prvič prepoznalo kot vprašanje človekovih pravic.


Eppur si muove - In vendar se vrti

1101 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Ni Planeta B

01.04.2019

Prejšnji mesec smo po vsem svetu lahko spremljali podnebne shode mladih, ki zahtevajo ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Čeprav se po eni strani zdi, da so zanikovalci podnebnih sprememb – tudi med vodilnimi političnimi odločevalci – vse glasnejši, pa takšna gibanja kažejo, da se resnosti problema vendarle zaveda vse več ljudi. Na to kažejo tudi številne tožbe, ki jih proti svojim vladam vlagajo okoljevarstvene organizacije – in nizozemsko sodišče je pred meseci v svoji zgodovinski sodbi podnebne spremembe prvič prepoznalo kot vprašanje človekovih pravic. Avtorica: Špela Novak

S protesti in sodnimi postopki za podnebne spremembe

Prejšnji mesec smo po vsem svetu lahko spremljali podnebne shode mladih, ki zahtevajo ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Čeprav se po eni strani zdi, da so zanikovalci podnebnih sprememb – tudi med vodilnimi političnimi odločevalci – vse glasnejši, pa takšna gibanja kažejo, da se resnosti problema vendarle zaveda vse več ljudi. Na to kažejo tudi številne tožbe, ki jih proti svojim vladam vlagajo okoljevarstvene organizacije – in nizozemsko sodišče je pred meseci v svoji zgodovinski sodbi podnebne spremembe prvič prepoznalo kot vprašanje človekovih pravic.


25.09.2023

Vzpon Indije

Indija, država z največ prebivalci na svetu, želi dohiteti in prehiteti Kitajsko tudi kot gospodarska sila. A pred njo je še dolga in izzivov polna pot. Reformirati bo morala šolski sistem, izboljšati infrastrukturo in se spopasti s korupcijo. Ima pa tudi prednosti, kot je demokratični sistem, s številnimi visoko izobraženimi in angleško govorečimi ljudmi. Podjetja, ki želijo zmanjšati odvisnost od Kitajske, že selijo svojo proizvodnjo v Indijo. Poznavalci ji napovedujejo svetlo prihodnost, če bo znala izkoristiti svoje prednosti. Njeno največje bogastvo so ljudje, mlado prebivalstvo. Vsi ti ljudje so delavci in potrošniki hkrati, so prihodnost Indije.


18.09.2023

Meje rasti

V zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu je predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in nadaljevanju vlaganj v zelene tehnologije. Ob ohlajanju svetovnega gospodarstva države iščejo rešitve za krepitev rasti, Komisiji bo pri snovanju načrta pomagal nekdanji šef evropske centralne banke Mario Draghi. Je to prava odločitev ob upoštevanju dejstva, da so naravni viri na planetu omejeni, da število prebivalcev še narašča in je zato vse težje omogočiti spodobno življenje in ustrezno kakovost javnih storitev, in sicer ob čim manjšem povzročanju okoljske škode? Ideja, da moramo namesto gospodarske rasti v ospredje postaviti povsem druga merila, kot so kakovost življenja, zadovoljstvo, tudi sreča, ima vse več privržencev. Številni tudi poudarjajo, da se moramo načrtno lotiti odrastí, sicer tvegamo, da se bo ta zgodila nenačrtovano in nam zaradi svoje nepredvidljivosti povzročila velike težave.


11.09.2023

Balkanska migrantska pot spet bolj odprta

V letošnjem letu se je precej povečalo število nezakonitih prehodov meje na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Tihotapci najdejo vedno nove poti, izbirajo maloobmejne prehode in uporabljajo vse bolj nehumane načine prevozov beguncev. Največ prosilcev za azil prihaja iz Afganistana, Sirije, Maroka, Bangladeša in Turčije. Avstrija zato še naprej vztraja pri mejnih nadzorih in nasprotuje širitvi šengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo, Trst pa je preplavljen z begunci in migranti.


04.09.2023

Kakšna je prihodnost slovenskega šolstva v Porabju?

Pouk slovenščine in v slovenščini je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj vsake narodne skupnosti. Izzivi, s katerimi se soočajo, pa se med državami razlikujejo. Porabski Slovenci imajo tri dvojezične vrtce in dve osnovni šoli. Pouk slovenščine je na voljo tudi v gimnaziji, toda pomanjkanje usposobljenih učiteljev in profesorjev postaja vse večji problem. Matična država pomaga s pedagoškimi pomočniki, vzgojiteljicami in učiteljicami asistentkami. Pa je to dovolj? Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine in kakšen je končni rezultat? Koliko se učenci dejansko naučijo?


28.08.2023

Po sledeh kokaina

Trgovina z mamili je med najdonosnejšimi kriminalnimi posli na svetu, najpomembnejši trg za južnoameriški kokain pa je po navedbah preiskovalcev v prejšnjem desetletju postala Evropa. Glavna vrata za pošiljke kokaina, s katerimi kriminalne organizacije na evropskem trgu služijo milijone evrov, so belgijska in nizozemska pristanišča, v katerih vsako leto zasežejo rekordne količine mamil. Najbolj na udaru je belgijski Antwerpen, za Rotterdamom drugo največje evropsko pristanišče. Belgijske oblasti so samo lani tam zasegle 110 ton kokaina, tretjino več kot leto prej. A preiskovalci opozarjajo, da je to samo kaplja v morje. Kriminalne organizacije, ki nadzorujejo donosni posel, so vedno korak pred njimi, nasilni obračuni med kriminalci pa so prerasli že v pravo mafijsko vojno. Več v ponovitvi oddaje.


21.08.2023

Svet se vse bolj oborožuje

Orožarski posli po svetu še naprej cvetijo. Globalno oboroževanje je pospešila vojna v Ukrajini, pa tudi napetosti v vzhodni Aziji. Katere države se najbolj oborožujejo? V katere sisteme se vlaga največ finančnih sredstev in razvoja? Kako upočasniti oboroževalno tekmo, če je to sploh mogoče? Več v tokratni ponovitvi oddaje Eppur si muove – In vendar se vrti.


07.08.2023

Eppur si muove - In vendar se vrti

»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.


24.07.2023

Zamujeno desetletje Nemčije

Skoraj dve leti po tem, ko se je v Nemčiji končala 16-letna vladavina Angele Merkel, v Evropi pa divja vojna, je Nemčija izgubila status evropske voditeljice. Zaradi neizogibne politične fragmentacije vodi socialdemokratski kancler Olaf Scholz težavno, tristrankarsko vladno koalicijo, kot je na zvezni ravni še ni bilo. Energetska kriza je zaradi odvisnosti od ruskih energentov Nemčijo prizadela bolj kot druge evropske države. Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo AFD ima najvišjo podporo v zgodovini. Dogodke v Nemčiji je minulih devet let za RTV Slovenija spremljala in interpretirala dopisnica Polona Fijavž. V tokratni oddaji Eppur si muove je ob koncu svojega mandata strnila pogled na zapuščino Angele Merkel in izzive za Nemčijo v prihodnje.


10.07.2023

Hrvaški posvojitelji – od "trgovcev z belim blagom" do staršev

Ko so štirje hrvaški pari pozimi odpotovali v Zambijo, kjer so se prvič srečali s svojimi posvojenimi otroki, nisi slutili, da bodo kmalu pristali v priporu, otroke pa da jim bodo odvzeli. Osumljeni so bili trgovine z ljudmi. Skoraj dva meseca je trajalo, da so se z otroki lahko vrnili na Hrvaško. Njihov primer je globoko razdelil hrvaško javnost, skrajna desnica jih je obtoževala, da so otroke kupili, številni pravni strokovnjaki pa so opozarjali na luknje v zakonu pri posvajanju otrok iz tretjih držav.


03.07.2023

Vloga in moč ruske opozicije

24. februarja lani se je začela najbolj krvava vojna na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. Rusija, ki se je kot ena od podpisnic Budimpeštanskega memoranduma iz leta 1994 zavezala, da bo spoštovala ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, je napadla sosednjo državo. Ruska duma je kmalu po invaziji na Ukrajino sprejela številne represivne zakone, s katerimi je povečala državni nadzor nad mediji, omejila delovanje nevladnih organizacij, ljudem, ki vojno javno obsojajo, pa je z zakonom o diskreditiranju ruske vojske zagrozila z denarnimi in zapornimi kaznimi. Najvidnejši predstavniki preganjane ruske opozicije, ki je šibka in razdeljena, so v zaporu, seznam tujih agentov pa je vsak dan daljši. Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik se je v Moskvi in Pskovu pogovarjala z opozicijskim politikom Levom Šlosbergom, borko za človekove pravice Svetlano Ganuškino in analitiki o vlogi in moči ruske opozicije doma in v tujini, zatiranju civilne družbe in neodvisnih medijev ter vojni v Ukrajini.


26.06.2023

Konservativna Italija Giorgie Meloni

Ko sta Giorgia Meloni in njena koalicija treh desno usmerjenih strank zmagali na septembrskih volitvah v Italiji, se je mednarodna javnost odzvala burno, domača pa veliko bolj mirno. Politični analitiki so nam takrat zatrjevali, da so možnosti za skrajne politike v do vratu zadolženi državi pičle. Devet mesecev pozneje je Italija država davčnih odpustkov, selektivne socialne politike, nižanja obsega nadzora pri javnih vlaganjih ter za zdaj še zadovoljive gospodarske rasti. A hkrati je to država, ki zavrača novosti in se upira spremembam. Kako naprej? Je koalicija še trdna? Kje so čeri, ob katerih lahko nasede? In kakšne bodo posledice nedavne smrti Silvia Berlusconija? V tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je pripravil rimski dopisnik Janko Petrovec.


19.06.2023

Razseljenih toliko kot še nikoli doslej

Koliko ljudi po vsem svetu se je znašlo v razmerah, zaradi katerih so bili primorani zapustiti svoje domove? Kje in zakaj je največ ljudi v borbi za golo preživetje prisiljenih zbežati od doma, kako to, da jih je v enem samem letu za skoraj 20 milijonov več, kako poskrbeti za njih in kako drugače se mora tega lotevati Evropa?


12.06.2023

Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu z novimi in starimi kulturami

Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše poletne suše in vročinski valovi. Ti so velik stres za rastline in s tem vse bolj negotovo pridelavo hrane. Pri raziskavah, ki vodijo do žlahtnjenja rastlin, da bi bile te čim bolj odporne tako na ekstremne vremenske pojave kot na škodljivce, so zelo uspešni tudi naši raziskovalci. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo jim je, denimo, uspelo razviti krompir, odporen na enega najhujših škodljivcev, to je koloradski hrošč – vendar je pot do uporabe teh rastlin na poljih še zelo dolga. Ob tem pa že stoletja obstajajo kulture, ki so na pomanjkanje vode in visoke temperature precej bolj odporne, vendar smo nanje v zadnjih desetletjih skoraj pozabili – med temi je zelo pomembno proso.


05.06.2023

Slovenija v bitki za sedež nestalne članice VS

Položaj nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, za katerega se poteguje Slovenija, prinaša velik ugled in tudi odgovornost. Na eni strani je naša država kot članica zahodnih mednarodnih povezav s podporo ZDA, kar v določenih okoljih ni dobrodošlo, in na drugi strani tekmica Belorusija, ki uživa podporo Rusije. Njena stara zavezništva so še kako živa na svetovnem jugu in v osrednji Aziji. Slovenija je ves čas kampanje poudarjala, da kandidira samostojno, z lastnim programom, Belorusija pa ji je očitala politizacijo kandidature. Ta zagotovo poteka v trenutno zelo napetem obdobju v mednarodnih odnosih. Kakšni so v resnici globalni interesi in kako uspešno je bilo lobiranje Slovenije, bo pokazalo šele glasovanje v generalni skupščini.


29.05.2023

Po sledeh kokaina

Trgovina z mamili je med najdonosnejšimi kriminalnimi posli na svetu, najpomembnejši trg za južnoameriški kokain pa je po navedbah preiskovalcev v preteklem desetletju postala Evropa. Glavna vrata za pošiljke kokaina, s katerimi kriminalne organizacije na evropskem trgu služijo milijone evrov, so belgijska in nizozemska pristanišča, v katerih vsako leto zasežejo rekordne količine mamil. Najbolj na udaru je belgijski Antwerpen, za Rotterdamom drugo največje evropsko pristanišče. Belgijske oblasti so samo lani tam zasegle 110 ton kokaina, tretjino več kot leto prej. A preiskovalci opozarjajo, da je to zgolj kaplja v morje. Kriminalne organizacije, ki nadzorujejo donosni posel, so vedno korak pred njimi, nasilni obračuni med kriminalci pa so prerasli že v pravo mafijsko vojno.


22.05.2023

Kalifornija pospešeno do razogličenja

Posledice podnebnih sprememb v ameriški zvezni državi Kalifornija so vse hujše, zato želijo tamkajšnje oblasti prevzeti vodilno vlogo na poti ameriškega razogljičenja. Za prehod k čistejšim virom energije in spodbujanje elektrifikacije prometa namenjajo 48 milijard dolarjev. Kalifornijski načrt predvideva ogljično nevtralnost do leta 2045, torej pet let prej kot na zvezni ravni ali v Evropski uniji. Kako so se lotili ambicioznega projekta? Kakšni so načrti elektroenergetskih podjetij? Kakšna je vloga novih tehnologij? Kako na prihodnost gleda družba?


15.05.2023

Svet se pospešeno oborožuje

Države po svetu, tudi v Evropi, se vse bolj oborožujejo. Oboroževalno tekmo je pospešila vojna v Ukrajini, pa tudi napetosti v vzhodni Aziji. Katere države se najbolj oborožujejo? V katere oborožitvene sisteme vlagajo največ finančnih sredstev in razvoja? Kako upočasniti oboroževalno tekmo, če je to sploh mogoče?


08.05.2023

Pomen oceanov v podnebnem sistemu

Oceani so izjemno pomembni za vse življenje na Zemlji. V času, ko so vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb, pa se vse bolj zavedamo tudi njihovega pomena pri blaženju segrevanja ozračja. Toda ne glede na to so podnebne spremembe dejstvo in poleg kopnega se segrevajo tudi morja, čeprav počasneje. To pa vpliva tudi na življenje v njih in posledično na človeka.


01.05.2023

Konec japonskega pacifizma

Japonska v strahu pred vse močnejšo Kitajsko krepi svoje obrambne sposobnosni in se tako poslavlja od tradicionalno pacifistične drže. V naslednjih petih letih bo obrambni proračun povišala do te mere, da bo tretji najvišlji na svetu, takoj za ZDA in Kitajsko. Japonska se namreč boji, da bi se lahko povsem nehote znašla sredi oborženega konflikta, če bi Kitajska napadla Tajvan. Indo-pacifiška regija se je očitno znašla sredi oboroževalne tekme, ki je ni mogoče več zaustaviti.


24.04.2023

Sporazum CETA - vrata do gospodarskega razcveta ali trojanski konj korporacij?

Trgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado doslej še ni ratificiralo 10 članic povezave, med njimi tudi Slovenija in Ciper, ki je ratifikacijo sporazuma zavrnil. Kljub temu je ta sporazum v začasni veljavi že več kot 6 let. Nasprotovanje proti sprejemanju tovrstnih obsežnih trgovinskih sporazumov poleg CETE tudi TTIP in TISE je leta 2014 s podpisi izrazilo več kot 3,3 milijonov Evropejcev. Največji pomisleki nasprotnikov pri tem zadevajo investicijski sodni sistem reševanja sporov kot simbol moči korporacij in trga nad državo in javnostjo. V Sloveniji pa se temu pridružujejo še pomisleki glede pitne vode, ki je pri nas zaščitena z ustavo. Podporniki tovrstnih sporazumov nasprotno poudarjajo da sporazum prinaša poenostavitev in pocenitev trgovanja. Rajka Pervanje.


Stran 1 od 56
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov