Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot?
1130 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot?
Na Nizozemskem je prepričljiva zmaga desničarskega politika Geerta Wildersa, ki je na parlamentarnih volitvah zbral zajeten, skoraj četrtinski delež volilnih glasov, sprožila pravi politični potres, ki je močno stresel tudi ustanove Evropske unije. Politični veteran z najdaljšim parlamentarnim stažem na Nizozemskem, ki bi zaprl mošeje in islamske šole, prepovedal Koran, močno omejil priseljevanje ter dodeljevanje azila, državo odpeljal iz Evropske unije in ustavil nizozemsko dobavo orožja Ukrajini, je po desetletju politične osame najverjetnejši kandidat za sestavo nove tamkajšnje vlade. Kdo bi šel z njim v koalicijo? Kaj bi njegova vlada pomenila za vlogo in vpliv Nizozemske na evropskem političnem parketu? Je njegova zmaga veter v jadra drugim evropskim desničarjem in preroško znamenje pred evropskimi volitvami? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Teroristični napad Hamasa in vojaški odgovor Izraela sta odprla prastaro rano: protisemitska čustva. V Nemčiji se je sovraštvo do Judov v zadnjih letih okrepilo, iz tlečih predsodkov pa se je na ulicah razvil protisemitski požar s protesti in izgredi, hujskanjem in ustrahovanjem nemških judov. Islamska skupnost se je na dogajanje odzvala pozno, njeno obsojanje protisemitizma se je zdelo neiskreno, pretehtano, pod pritiskom. Izkazalo se je, da je sovraštva do Judov več med priseljenci in med mladimi. Spomin na holokavst bledi. V zadnjih tednih pa je se pokazalo tudi, kako koristni so globlji pogovori o konfliktu na bližnjem vzhodu.
Močno zaostreni odnosi med Beogradom in Prištino zaradi nasilja v Banjski na severu Kosova, kjer so bili septembra ubiti kosovski policist in trije srbski napadalci, ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Srbija pričakuje vzpostavitev Zveze občin s srbsko večino s širokimi pooblastili in avtonomijo, Kosovo ne želi nove Republike srbske in pričakuje srbsko priznanje. Mednarodna skupnost pa pritiska na obe strani za normalizacijo odnosov.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi sprejemanje podnebnih ukrepov ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je to povezano z idejo od-rasti? Govorjenje o pravičnem prehodu je namreč pogosto izgovor za to, da v prizadevanjih za blaženje podnebnih ukrepov ne storimo nujnih korakov naprej, češ da bi na primer zapiranje rudnikov zaustavilo gospodarski razvoj določenih regij. A kot poudarjajo zagovorniki koncepta odrasti, na svetu proizvedemo dovolj dobrin za vse, tudi ob pričakovanem nadaljnjem povečevanju števila prebivalstva. Težava pa je v njihovi porazdelitvi.
Multilateralizem je v krizi, saj reševanje najbolj perečih svetovnih problemov poteka zunaj Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Ukrajinska kriza in najnovejše napetosti na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prerasle v širši regionalni spopad, so vnovič osvetlile poglabljanje razkola med svetovnimi silami. Varnostni svet v obeh primerih ni zmožen sprejeti rešitve v interesu svetovnega miru in varnosti, kar vodi v upad zaupanja in kredibilnosti svetovne organizacije. Države globalnega juga, ki so največje žrtve tako imenovane večdimenzionalne krize v svetu, pozivajo k novi, bolj pošteni svetovni ureditvi. Da bi Združeni narodi ostali osrednja večstranska organizacija, bo treba prenoviti članstvo v Varnostnem svetu, da bo odseval nove velike sile, predvsem afriške države. Regionalne in druge interesne povezave bodo zagotovo ostale pomembne, a vezane na OZN.
Po januarskem ujetju in septembrski smrti zloglasnega sicilskega mafijskega šefa Mattea Messine Denara se poznavalci dinamik italijanskih kriminalnih organizacij sprašujejo, ali bo Cosa Nostra kmalu dobila novo centralizirano vodstvo, ki ga pogreša že desetletja. Tostran Messinske ožine, v Kalabriji, ki zaradi mednarodnega preboja 'Ndranghete in njenega vpliva na lokalno gospodarstvo vse bolj velja za izgubljeno deželo Italije, vlada obup. Toda država je v zadnjem času pokazala odločnost v boju proti kampanjski Camorri, zlasti v mestecu Caiváno v zaledju Neaplja, ki se ga je odločila iztrgati mafijskemu nadzoru. Toda koliko je še podobnih »kajvánov« po Italiji? Nemara v jadranski Apuliji, kjer Società Foggiána velja za zdaj najbolj krvavo mafijsko združbo? Pod črto se postavlja vrsta vprašanj, tudi o morebitnih izgubah države, če bi bila odločna in dosledna v proti-mafijskem boju. 150 milijard evrov, kolikor na leto obrnejo italijanske mafijske organizacije, je namreč skoraj desetina bruto domačega proizvoda Italije, večji del okuženega in opranega denarja pa tako ali drugače pomaga poganjati zakonito gospodarstvo. O začaranem krogu mafij in boja proti njim.
Konec septembra so v Clevelandu v ZDA potekali zdaj že tradicionalni Slovenski dnevi. Tradicionalni, ker so potekali tretjič, in ameriški rojaki upajo, da bodo tudi po odhodu slovenske generalne konzulke Alenke Jerak, ki zaokroža mandat, potekali tudi v prihodnje. Zdi se namreč, da na obronkih slovenstva osebna zavzetost pomeni še več, kot sicer, da dogajanje zaživi. Predvsem pa imajo dnevi, ki povezujejo slovensko skupnost, koga nagovarjati. V Clevelandu in širši oklici še zmeraj živi približno 80 tisoč ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence.
Samozavestna Poljska je v marsičem sinonim za prave ekonomske politike, s katerimi hitro zapira razvojni zaostanek za povprečjem Unije. Država je hitro in nesebično priskočila na pomoč milijonu in pol ukrajinskih beguncev, odigrala je osrednjo vlogo pri dobavah orožja napadeni sosedi, vladajoča stranka Zakon in pravičnost pa je v dveh mandatih preskušala meje demokracije in vladavine prava. Poljaki bodo v nedeljo odšli na volišča. Kako kaže vladajoči stranki? Ji bo omogočeno državo dokončno spremeniti v neliberalno demokracijo?
Kako pomemben je pouk slovenskega jezika za narodno skupnost, se dobro zavedajo tudi rojaki na Hrvaškem. Pred 70 leti so po zaslugi Zore Avsec na Reki imeli celo svojo slovensko šolo, ki pa je delovala samo tri leta. Manjšinska zakonodaja zdaj omogoča učenje slovenščine v osnovnih in srednjih šolah, vendar mora biti za to izpolnjenih več pogojev. Ledino so orali pred 17 leti na reški osnovni šoli Pećine, tri leta pozneje so prvi uvedli redni pouk slovenskega jezika in kulture. Med učenci in dijaki postaja vse bolj prepoznaven in zanimiv izbirni predmet, to pa za samo uvedbo ni dovolj. Kakšen je odziv med ravnatelji? Kako je z učbeniki in še najpomembnejše, kako je z usposobljenimi učitelji in profesorji? O izzivih poučevanja slovenskega jezika na hrvaških šolah se bo Mateja Železnikar pogovarjala z vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Barbaro Riman in učiteljico Vido Srdoč, ki je leta 2009 prva začela poučevati slovenščino na osnovni šoli Pećine. V oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti iz Slovenskega doma Bazovica na Reki.
Indija, država z največ prebivalci na svetu, želi dohiteti in prehiteti Kitajsko tudi kot gospodarska sila. A pred njo je še dolga in izzivov polna pot. Reformirati bo morala šolski sistem, izboljšati infrastrukturo in se spopasti s korupcijo. Ima pa tudi prednosti, kot je demokratični sistem, s številnimi visoko izobraženimi in angleško govorečimi ljudmi. Podjetja, ki želijo zmanjšati odvisnost od Kitajske, že selijo svojo proizvodnjo v Indijo. Poznavalci ji napovedujejo svetlo prihodnost, če bo znala izkoristiti svoje prednosti. Njeno največje bogastvo so ljudje, mlado prebivalstvo. Vsi ti ljudje so delavci in potrošniki hkrati, so prihodnost Indije.
V zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu je predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in nadaljevanju vlaganj v zelene tehnologije. Ob ohlajanju svetovnega gospodarstva države iščejo rešitve za krepitev rasti, Komisiji bo pri snovanju načrta pomagal nekdanji šef evropske centralne banke Mario Draghi. Je to prava odločitev ob upoštevanju dejstva, da so naravni viri na planetu omejeni, da število prebivalcev še narašča in je zato vse težje omogočiti spodobno življenje in ustrezno kakovost javnih storitev, in sicer ob čim manjšem povzročanju okoljske škode? Ideja, da moramo namesto gospodarske rasti v ospredje postaviti povsem druga merila, kot so kakovost življenja, zadovoljstvo, tudi sreča, ima vse več privržencev. Številni tudi poudarjajo, da se moramo načrtno lotiti odrastí, sicer tvegamo, da se bo ta zgodila nenačrtovano in nam zaradi svoje nepredvidljivosti povzročila velike težave.
V letošnjem letu se je precej povečalo število nezakonitih prehodov meje na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Tihotapci najdejo vedno nove poti, izbirajo maloobmejne prehode in uporabljajo vse bolj nehumane načine prevozov beguncev. Največ prosilcev za azil prihaja iz Afganistana, Sirije, Maroka, Bangladeša in Turčije. Avstrija zato še naprej vztraja pri mejnih nadzorih in nasprotuje širitvi šengenskega območja na Bolgarijo in Romunijo, Trst pa je preplavljen z begunci in migranti.
Pouk slovenščine in v slovenščini je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj vsake narodne skupnosti. Izzivi, s katerimi se soočajo, pa se med državami razlikujejo. Porabski Slovenci imajo tri dvojezične vrtce in dve osnovni šoli. Pouk slovenščine je na voljo tudi v gimnaziji, toda pomanjkanje usposobljenih učiteljev in profesorjev postaja vse večji problem. Matična država pomaga s pedagoškimi pomočniki, vzgojiteljicami in učiteljicami asistentkami. Pa je to dovolj? Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine in kakšen je končni rezultat? Koliko se učenci dejansko naučijo?
Trgovina z mamili je med najdonosnejšimi kriminalnimi posli na svetu, najpomembnejši trg za južnoameriški kokain pa je po navedbah preiskovalcev v prejšnjem desetletju postala Evropa. Glavna vrata za pošiljke kokaina, s katerimi kriminalne organizacije na evropskem trgu služijo milijone evrov, so belgijska in nizozemska pristanišča, v katerih vsako leto zasežejo rekordne količine mamil. Najbolj na udaru je belgijski Antwerpen, za Rotterdamom drugo največje evropsko pristanišče. Belgijske oblasti so samo lani tam zasegle 110 ton kokaina, tretjino več kot leto prej. A preiskovalci opozarjajo, da je to samo kaplja v morje. Kriminalne organizacije, ki nadzorujejo donosni posel, so vedno korak pred njimi, nasilni obračuni med kriminalci pa so prerasli že v pravo mafijsko vojno. Več v ponovitvi oddaje.
Orožarski posli po svetu še naprej cvetijo. Globalno oboroževanje je pospešila vojna v Ukrajini, pa tudi napetosti v vzhodni Aziji. Katere države se najbolj oborožujejo? V katere sisteme se vlaga največ finančnih sredstev in razvoja? Kako upočasniti oboroževalno tekmo, če je to sploh mogoče? Več v tokratni ponovitvi oddaje Eppur si muove – In vendar se vrti.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Skoraj dve leti po tem, ko se je v Nemčiji končala 16-letna vladavina Angele Merkel, v Evropi pa divja vojna, je Nemčija izgubila status evropske voditeljice. Zaradi neizogibne politične fragmentacije vodi socialdemokratski kancler Olaf Scholz težavno, tristrankarsko vladno koalicijo, kot je na zvezni ravni še ni bilo. Energetska kriza je zaradi odvisnosti od ruskih energentov Nemčijo prizadela bolj kot druge evropske države. Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo AFD ima najvišjo podporo v zgodovini. Dogodke v Nemčiji je minulih devet let za RTV Slovenija spremljala in interpretirala dopisnica Polona Fijavž. V tokratni oddaji Eppur si muove je ob koncu svojega mandata strnila pogled na zapuščino Angele Merkel in izzive za Nemčijo v prihodnje.
Ko so štirje hrvaški pari pozimi odpotovali v Zambijo, kjer so se prvič srečali s svojimi posvojenimi otroki, nisi slutili, da bodo kmalu pristali v priporu, otroke pa da jim bodo odvzeli. Osumljeni so bili trgovine z ljudmi. Skoraj dva meseca je trajalo, da so se z otroki lahko vrnili na Hrvaško. Njihov primer je globoko razdelil hrvaško javnost, skrajna desnica jih je obtoževala, da so otroke kupili, številni pravni strokovnjaki pa so opozarjali na luknje v zakonu pri posvajanju otrok iz tretjih držav.
24. februarja lani se je začela najbolj krvava vojna na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. Rusija, ki se je kot ena od podpisnic Budimpeštanskega memoranduma iz leta 1994 zavezala, da bo spoštovala ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, je napadla sosednjo državo. Ruska duma je kmalu po invaziji na Ukrajino sprejela številne represivne zakone, s katerimi je povečala državni nadzor nad mediji, omejila delovanje nevladnih organizacij, ljudem, ki vojno javno obsojajo, pa je z zakonom o diskreditiranju ruske vojske zagrozila z denarnimi in zapornimi kaznimi. Najvidnejši predstavniki preganjane ruske opozicije, ki je šibka in razdeljena, so v zaporu, seznam tujih agentov pa je vsak dan daljši. Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik se je v Moskvi in Pskovu pogovarjala z opozicijskim politikom Levom Šlosbergom, borko za človekove pravice Svetlano Ganuškino in analitiki o vlogi in moči ruske opozicije doma in v tujini, zatiranju civilne družbe in neodvisnih medijev ter vojni v Ukrajini.
Ko sta Giorgia Meloni in njena koalicija treh desno usmerjenih strank zmagali na septembrskih volitvah v Italiji, se je mednarodna javnost odzvala burno, domača pa veliko bolj mirno. Politični analitiki so nam takrat zatrjevali, da so možnosti za skrajne politike v do vratu zadolženi državi pičle. Devet mesecev pozneje je Italija država davčnih odpustkov, selektivne socialne politike, nižanja obsega nadzora pri javnih vlaganjih ter za zdaj še zadovoljive gospodarske rasti. A hkrati je to država, ki zavrača novosti in se upira spremembam. Kako naprej? Je koalicija še trdna? Kje so čeri, ob katerih lahko nasede? In kakšne bodo posledice nedavne smrti Silvia Berlusconija? V tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je pripravil rimski dopisnik Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov