Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Terry Eagleton

16.04.2018

Terry Eagleton je eden najbolj znanih in vplivnih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik, ki predava na najuglednejših svetovnih univerzah. Njegova dela so prevedena v številne svetovne jezike in prodana v več milijonih izvodov. Kar nekaj njegovih del je izšlo tudi v slovenščini, nazadnje Upanje brez optimizma, ki ga je predstavil na letošnjem literarnem festivalu Fabula.

Terry Eagleton, eden najbolj znanih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik

Terry Eagleton je bil pri nas konec februarja, ko je predaval na literarnem festivalu Fabula. A to ni bil njegov prvi obisk Slovenije. Prvič je bil pri nas kmalu po razpadu Jugoslavije, dobro pa pozna tudi našega filozofa Slavoja Žižka, s katerim sta že večkrat sodelovala in ki ga sam označuje za enega najpomembnejših javnih intelektualcev na svetu. Čeprav se zdi, da imajo veliko večji vpliv na družbo športniki kot pa intelektualci.

V tudi v slovenščino prevedenem delu Smisel življenja: zelo kratek uvod, je Eagleton poudaril, da je šport ena najpopularnejših in najvplivnejših vej današnje kulturne industrije, še več: “Šport, in ne religija, je danes opij ljudstva.

“To, da je šport opij za ljudi, lahko še posebej vidite v ZDA. Amerika je dobesedno obsedena s športom. Komaj lahko izdavijo kak stavek brez športne metafore. Sicer pa gre za staro zgodbo kruha in iger in za preusmeritev pozornosti. Do športa sem kritičen deloma, ker se mi zdi – pa nočem zveneti preveč zarotniški – da nas odločevalci želijo odvrniti in preusmeriti našo pozornost od nekaterih bolj pokvarjenih in zapletenih stvari, ki se dogajajo. In medtem ko nam za hrbtom to počnejo, smo mi osredotočeni na neškodljive dejavnosti, šport je gotovo ena od njih.”

Resnici na ljubo pa bi lahko rekli, da se tudi politika danes na neki način približuje športu …

“Gre za del postmoderne kulture, v kateri je politika postala zabava, zabavljaštvo. Primer tega je recimo ameriški predsednik. In to je eden od razlogov za to, da se ljudje odvračajo od politike in da so politiki tako nepriljubljeni po vsem svetu. Po drugi strani pa je danes politika dojeta le še kot vprašanje upravljanja, administracije. Ko se to zgodi politiki, so vsa za ljudi pomembna vprašanja naslovljena zunaj politike. To pa je eden od razlogov za vzpon populizma; populizma v obliki politike, ki pravzaprav prezira in ne mara same politike.”

Terrry Eagleton je odraščal v irski delavski družini na severozahodu Anglije. Čeprav deklariran marksist in socialist, nikakor ne skriva (niti ne opušča) svojih krščanskih korenin. Prepričan je, da Karl Marx še vedno lahko ponudi odgovore na zagate kapitalizma in sodobnih družbenih antagonizmov, kljub moreči dediščini komunističnih idej v Sovjetski zvezi pa tudi pri nas.

“Fašizem je zlo sam po sebi, Marxovi pogledi pa sami zase niso zlo. A če jih uporabite v napačnih materialnih pogojih: ko imate zelo malo civilnodružbene organiziranosti in demokratičnosti kot je bilo v sovjetski družbi tistega časa, potem boste iz tega neizogibno dobili stalinizem. In ta bo izvožen tudi v druge države kot je recimo Jugoslavija. Pristen socializem je možen le če obstaja tradicija akumulacije kapitala, določena mera zadovoljstva in varnosti v družbi; demokratičnih in sindikalnih institucije. Marx niti za trenutek ni mislil, da lahko družba iz zaostalega stanja skoči v socializem. Ob tem, se namreč zgodi točno to, kar se je zgodilo v zgodovini.”

Zakaj je imel Marx prav je Eagletonovo delo, ki je leta 2013 izšlo tudi pri nas. V slovenščini imamo prevedeno tudi delo Smisel življenja – zelo kratek uvod.

“Knjiga, seveda, ne ponudi konkretnega odgovora. Pravzaprav je pisanje knjige o smislu življenja neke vrste šala. Ko je moj sin, danes je že študent, pri 11ih letih izvedel, da pišem knjigo o smislu življenja, ga je bilo kar sram. Že pri 11ih je vedel, da je to lahko samo slaba šala. Gre pa v bistvu za sámo zastavljanje določenih vprašanj povezanih z namenom, vrednostjo in pomenom življenja. Saj veste, filozofi imajo to zoprno navado, da ne odgovarjajo na vprašanja, ampak jih analizirajo. Tako, da je pomemben del te knjige tudi vprašanje, ali je vprašanje po smislu življenja sploh pravo, upravičeno ali le lažno vprašanje.”

Terry Eagleton je doktoriral na Cambridgu, več kot 20 let poučeval na Oxfordu. V svojem življenju je sodeloval v različnih vrstah politične dejavnosti; že kot petnajstletnik se je včlanil v Laburistično stranko, bil je tudi del levo usmerjenega katoliškega gibanja.

“Živim precej preprosto življenje. Nimam velikega dragega avtomobila ali hiše, ne zapravim veliko denarja zase, za obleke, plošče … Imam manj knjig kot marsikateri drug akademik, pa še večino tistih, ki jih imam, sem sam napisal. Torej, upira se mi ideja, kot rečejo pri nas, šampanjec socialistov. Socializem je zame več kot ideja, je praksa. Ampak, na tak način razmišljam tudi kot kristjan. Donald Trump si reče, da je kristjan, vendar Donald Trump tudi slučajno ne more biti kristjan. Če želite vedeti, v kaj nekdo zares verjame, morate samo pogledati kaj počne. Katera so implicitna prepričanja v njegovem obnašanju, ne pa kaj govori. Vsak lahko reče kar koli hoče! Ni šans, da bi Donald Trump imel krščansko vero! Podobno je socializem predvsem stvar prakse. Vsak pač pripomore k socialističnemu gibanju svoj delež; jaz sem prispeval k oblikovanju idej, ker to najbolje počnem.”


Evropa osebno

708 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Terry Eagleton

16.04.2018

Terry Eagleton je eden najbolj znanih in vplivnih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik, ki predava na najuglednejših svetovnih univerzah. Njegova dela so prevedena v številne svetovne jezike in prodana v več milijonih izvodov. Kar nekaj njegovih del je izšlo tudi v slovenščini, nazadnje Upanje brez optimizma, ki ga je predstavil na letošnjem literarnem festivalu Fabula.

Terry Eagleton, eden najbolj znanih britanskih intelektualcev, literarni in tudi družbeni kritik

Terry Eagleton je bil pri nas konec februarja, ko je predaval na literarnem festivalu Fabula. A to ni bil njegov prvi obisk Slovenije. Prvič je bil pri nas kmalu po razpadu Jugoslavije, dobro pa pozna tudi našega filozofa Slavoja Žižka, s katerim sta že večkrat sodelovala in ki ga sam označuje za enega najpomembnejših javnih intelektualcev na svetu. Čeprav se zdi, da imajo veliko večji vpliv na družbo športniki kot pa intelektualci.

V tudi v slovenščino prevedenem delu Smisel življenja: zelo kratek uvod, je Eagleton poudaril, da je šport ena najpopularnejših in najvplivnejših vej današnje kulturne industrije, še več: “Šport, in ne religija, je danes opij ljudstva.

“To, da je šport opij za ljudi, lahko še posebej vidite v ZDA. Amerika je dobesedno obsedena s športom. Komaj lahko izdavijo kak stavek brez športne metafore. Sicer pa gre za staro zgodbo kruha in iger in za preusmeritev pozornosti. Do športa sem kritičen deloma, ker se mi zdi – pa nočem zveneti preveč zarotniški – da nas odločevalci želijo odvrniti in preusmeriti našo pozornost od nekaterih bolj pokvarjenih in zapletenih stvari, ki se dogajajo. In medtem ko nam za hrbtom to počnejo, smo mi osredotočeni na neškodljive dejavnosti, šport je gotovo ena od njih.”

Resnici na ljubo pa bi lahko rekli, da se tudi politika danes na neki način približuje športu …

“Gre za del postmoderne kulture, v kateri je politika postala zabava, zabavljaštvo. Primer tega je recimo ameriški predsednik. In to je eden od razlogov za to, da se ljudje odvračajo od politike in da so politiki tako nepriljubljeni po vsem svetu. Po drugi strani pa je danes politika dojeta le še kot vprašanje upravljanja, administracije. Ko se to zgodi politiki, so vsa za ljudi pomembna vprašanja naslovljena zunaj politike. To pa je eden od razlogov za vzpon populizma; populizma v obliki politike, ki pravzaprav prezira in ne mara same politike.”

Terrry Eagleton je odraščal v irski delavski družini na severozahodu Anglije. Čeprav deklariran marksist in socialist, nikakor ne skriva (niti ne opušča) svojih krščanskih korenin. Prepričan je, da Karl Marx še vedno lahko ponudi odgovore na zagate kapitalizma in sodobnih družbenih antagonizmov, kljub moreči dediščini komunističnih idej v Sovjetski zvezi pa tudi pri nas.

“Fašizem je zlo sam po sebi, Marxovi pogledi pa sami zase niso zlo. A če jih uporabite v napačnih materialnih pogojih: ko imate zelo malo civilnodružbene organiziranosti in demokratičnosti kot je bilo v sovjetski družbi tistega časa, potem boste iz tega neizogibno dobili stalinizem. In ta bo izvožen tudi v druge države kot je recimo Jugoslavija. Pristen socializem je možen le če obstaja tradicija akumulacije kapitala, določena mera zadovoljstva in varnosti v družbi; demokratičnih in sindikalnih institucije. Marx niti za trenutek ni mislil, da lahko družba iz zaostalega stanja skoči v socializem. Ob tem, se namreč zgodi točno to, kar se je zgodilo v zgodovini.”

Zakaj je imel Marx prav je Eagletonovo delo, ki je leta 2013 izšlo tudi pri nas. V slovenščini imamo prevedeno tudi delo Smisel življenja – zelo kratek uvod.

“Knjiga, seveda, ne ponudi konkretnega odgovora. Pravzaprav je pisanje knjige o smislu življenja neke vrste šala. Ko je moj sin, danes je že študent, pri 11ih letih izvedel, da pišem knjigo o smislu življenja, ga je bilo kar sram. Že pri 11ih je vedel, da je to lahko samo slaba šala. Gre pa v bistvu za sámo zastavljanje določenih vprašanj povezanih z namenom, vrednostjo in pomenom življenja. Saj veste, filozofi imajo to zoprno navado, da ne odgovarjajo na vprašanja, ampak jih analizirajo. Tako, da je pomemben del te knjige tudi vprašanje, ali je vprašanje po smislu življenja sploh pravo, upravičeno ali le lažno vprašanje.”

Terry Eagleton je doktoriral na Cambridgu, več kot 20 let poučeval na Oxfordu. V svojem življenju je sodeloval v različnih vrstah politične dejavnosti; že kot petnajstletnik se je včlanil v Laburistično stranko, bil je tudi del levo usmerjenega katoliškega gibanja.

“Živim precej preprosto življenje. Nimam velikega dragega avtomobila ali hiše, ne zapravim veliko denarja zase, za obleke, plošče … Imam manj knjig kot marsikateri drug akademik, pa še večino tistih, ki jih imam, sem sam napisal. Torej, upira se mi ideja, kot rečejo pri nas, šampanjec socialistov. Socializem je zame več kot ideja, je praksa. Ampak, na tak način razmišljam tudi kot kristjan. Donald Trump si reče, da je kristjan, vendar Donald Trump tudi slučajno ne more biti kristjan. Če želite vedeti, v kaj nekdo zares verjame, morate samo pogledati kaj počne. Katera so implicitna prepričanja v njegovem obnašanju, ne pa kaj govori. Vsak lahko reče kar koli hoče! Ni šans, da bi Donald Trump imel krščansko vero! Podobno je socializem predvsem stvar prakse. Vsak pač pripomore k socialističnemu gibanju svoj delež; jaz sem prispeval k oblikovanju idej, ker to najbolje počnem.”


16.04.2024

Martin Ladika: Mea Kolpa in druge evropske meje

Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


10.04.2024

Jesus Yus Diez: Španski fizik v Vipavski dolini

Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.


03.04.2024

Antonio: Delati sem začel že pri trinajstih letih

Pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija, bomo v prihodnjih dveh mesecih oddajo Evropa osebno namenili osvetlitvi težav in pričakovanj mladih prebivalcev evropskih držav. Obiskali smo Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško in Italijo in tam mlade spraševali predvsem to, kako živijo, kakšne so njihove možnosti izobraževanja in posledično zaposlitve, kako je s stanovanjsko problematiko, kako doživljajo okoljsko krizo, kakšen je njihov pogled na življenje v državi rojstva in kaj bi radi sporočili politikom. Serijo oddaj začenja Maja Stepančič, ki se je februarja mudila v italijanski Brescii in na tamkajšnji železniški postaji nagovorila 30-letnega Antonia. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


27.03.2024

Elinda Labropoulou: Novinarka, ki v prostem času vodi hotel

Elinda Labropoulou je izkušena grška novinarka, ki dela za največje svetovne medijske hiše. Pokrivala je grško dolžniško krizo, begunsko krizo, poročala je tudi s Kosova, Kitajske, iz Irana, v prostem času pa vodi idiličen hotel ob Jonskem morju. O novinarstvu včasih in danes ter tudi o tem, kako se je končalo snemanje vudu obreda na Haitiju, Elinda pove več v oddaji.


20.03.2024

Luigi Mendez: V Peruju pa bi ti čevlje pred vhodom ukradli

Perujec Luigi Mendez, ulični glasbenik, se je v Slovenijo preselil zaradi ljubezni. V življenju je spremenil in obogatil zvočno mestno kuliso v več kot 20-ih državah. Glasbeni samouk je kitaro zamenjal za manjše brenkalo ukulele, ker je priročnejše za potovanje. V pogovoru z Luigijem tudi o življenju v Sloveniji in Peruju, pravilih uličnega nastopanja in praznovanjih.


13.03.2024

Una Marković: Izplača se biti pogumen ali "isplati se biti hrabar"

Kot študentka prevajalstva se je Beograjčanka Una Marković v Slovenijo preselila pred dobrim letom in pol. Že pred prihodom se je učila slovenščine, a pravi, da ji znanje iz učbenikov pri stiku z vsemi slovenskimi narečji ni prav veliko pomagalo. Zato je odkar živi v Ljubljani postala ena izmed najbolj predanih obiskovalk spletnega portala Fran. V pogovoru z Uno tudi o kvaliteti slovenskega bureka, živosti življenja v naši prestolnici in zborovskem petju v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, zaradi katerega je tukaj našla svojo skupnost.


06.03.2024

Selma Vilhunen: Ljubezen je tema, o kateri moramo v svetu problemov nenehno govoriti

Finka Selma Vilhunen je med drugim režiserka filma Štirje mali odrasli, ki na duhovit način preizprašuje nekatere družbeno pogojene predpostavke ljubezni. Govori o poliamoriji. Režiserka, ki je bila leta 2012 nominirana tudi za Oskarja v kategoriji kratkih filmov, je z zadnjim filmom hkrati želela narediti lep in radikalen film, opozoriti pa je želela tudi na dvojna merila v družbi.


28.02.2024

Paolo Cossi: Stripar, ki se ukvarja z zeliščarstvom

Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja


21.02.2024

Eduardo Strauch: Spoznali smo, da smo močnejši, kot smo si sprva predstavljali

Urugvajec Eduardo Strauch je eden od preživelih letalske nesreče v gorovju Andi pred 53. leti. Zgodbo o ragbi ekipi iz Urugvaja, ki se je 14. oktobra leta 1972 odpravljala na prijateljsko tekmo v Čile, letalo pa je strmoglavilo, pozna ves svet. Po njej je nastala knjiga - roman Živi, že pred leti je bil po njem posnet istoimenski film, decembra lani pa tudi novi film Sociedad de la nieve - The community of the snow. Tako knjiga kot prvi film sta se dotaknila milijonov ljudi, saj govorita o pogumu, prijateljstvu in odpuščanju. Od 45 ljudi, ki so bili na krovu, jih je 72 dni v izjemnih razmerah na gori preživelo le 16 . Eden od njih je Eduardo Strauch, ki je lani obiskal Slovenijo in po 30 letih, ko o nesreči ni govoril, o njej zdaj zopet spregovoril.


14.02.2024

Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala

Med najbolj zaposlenimi z obujanjem spominov na olimpijske igre v Sarajevu je v teh dneh gotovo Bibija Biba Kerla, ki je na domačih igrah nastopala v hitrostnem drsanju. Na drsalkah je sicer prvič stala šele slaba tri leta pred olimpijskim nastopom, vseeno pa je vztrajni Bosanki, ki se je istočasno ukvarjala s štirimi športi, uspelo potem nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. V novem tisočletju se je preizkusila še v politiki, bila je poslanka v skupščini Kantona Sarajevo, danes pa se ukvarja s turizmom.


05.02.2024

Fred Wesley: Glasba je bila že v otroštvu moje zatočišče

“Hočemo funk” še danes odmeva med občinstvom na koncertih ameriškega pozavnista Freda Wesleyja. Gost Evrope osebno se lahko pohvali z dolgim seznamom sodelovanj z največjimi glasbenimi imeni, in to vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Med drugim je bil vodja zasedbe Jamesa Browna, igral z Maceom Parkerjem in Georgeem Clintonom.


31.01.2024

François Hugo: Nima končnih odgovorov, ker ti prinašajo predsodke

François Hugo je južnoafriški klinični psiholog in mednarodno priznan svetovalec za menedžment. V prostem času je tudi pilot. Rodil se je v Malaviju, v katerem so starši delali kot misijonarji. Pomena denarja in družbenega statusa se je tako zavedel šele, ko je odšel študirat v Južno Afriko, v kateri živi še danes. V oddaji Evropa osebno je med drugim povedal, kakšno je bilo otroštvo na afriškem podeželju, kako se poslovno okolje Južne Afrike razlikuje od evropskega in kakšen je njegov recept za 51 let uspešnega zakonskega življenja.


24.01.2024

Pedro Silveira: Brazilec, ki obožuje štruklje in pražen krompir

Pedro Silveira prihaja iz severovzhodnega dela Brazilije, kjer je po naših standardih zaradi bližine ekvatorja ves čas poletje - prijetnih 32 stopinj. Zato slovensko zimo, pa čeprav je tukaj prvič videl čudežni sneg, težko prenaša. Po sedmih mesecih življenja v Sloveniji kot pravi Slovenec obožuje zelje, štruklje in govejo juho, ne mara pa “upravne enote”. O tem, kako se privaja na mraz, kako mu gre učenje slovenščine in ali si predstavlja svoje življenje preživeti v Ljubljani, pa v tokratni Evropi osebno.


17.01.2024

Shasha Liao: V Slovenijo jo je pripeljala ljubezen na prvi pogled

Shasha Liao je v Slovenijo prišla pred osemnajstimi leti. Sem jo je pripeljala ljubezen na prvi pogled, kot rada poudari. V Ljubljani vodi turistično agencijo, dvakrat na leto obišče Kitajsko, kjer neznansko uživa v karaokah. Pravi, da če si v Sloveniji zaželi kitajsko hrano, mora v restavracijo poklicati kak dan prej, da ji pripravijo pravo kitajsko hrano, saj je ta po večini prilagojena okusu Evropejcev. Rodila se je v času politike enega otroka, zdaj pa pravi, da na Kitajskem rodnost upada, tudi poroke so vse redkejše, nepremičnine pa bistveno dražje kot tu. Ljubljana ji je všeč, ker je vse na dosegu roke, naš način življenja pa omogoča kakovostno druženje z otroki.


10.01.2024

Tom Livingstone: Rad bi spodbudil ljudi, da v gorah poiščejo svoje izkušnje in izzive

V Evropi osebno tokrat predstavljamo alpinista Toma Livingstona. Britanec ima za seboj veliko uspešnih alpinističnih vzponov, skupaj s Slovencema Luko Stražarjem in Alešem Česnom je za eno od odprav prejel tudi nagrado zlati cepin. Tom Livingstone se v Slovenijo rad in večkrat vrača, ta hip pa živi v Franciji.


03.01.2024

Eric Hirsch: Povabljeni na potovanje v prostoru in času

Antropolog dr. Eric Hirsch nas z zgodbami obredov, kolonializma in misijonarizma popelje v Papuo Novo Gvinejo v osemdesetih, ko prehod iz otroštva v odraslost še ni bil predstava za turiste. Kako so domačini, ki so jim vzvišeni antropologi nekoč pravili divjaki, izkazovali svojo moč? Z Ericom Hirschem se pogovarja Gorazd Rečnik.


20.12.2023

Bode Miller: Moji otroci ne bodo profesionalni smučarji

Gost je nekdanji alpski smučar Bode Miller. V tekmovalni svet smučanja je vnesel veliko drznosti, tudi danes pa brez dlake na jeziku govori o težavah, s katerimi se spopadajo vrhunski športniki. V oddaji tudi o spominih na uspešno kariero, izzivih, ki jih v alpsko smučanje prinašajo podnebne spremembe in o svoji največji ljubezni – družini.


13.12.2023

Cibo: Kultura nasilja ne bi smela obstajati

Paradižnik, tortice, testenine, fižol, sir, pica … Hrana, ob kateri se nam pocedijo sline, in živila, ki jih lahko najdete tudi na zidovih v italijanski Veroni. Cibo oziroma po slovensko Hrana je italijanski umetnik in grafitar, ki jih ustvarja. Konec poletja je porisal tudi veliko steno pri Kinu Šiška. Tam najdete jajčevec, gobo, korenje, špargelj in papriko. Cibo je začel hrano upodabljati na stenah mesta, da bi prekril sovražna sporočila in sovražne simbole. Njegovo delo je v večini prostovoljno, srečuje se z grožnjami, nasprotniki mu uničujejo grafite, a to sprejema z ironijo. Prisluhnite mu in si tudi oglejte njegov pisan grafit.


06.12.2023

Lucy McCormick: Ko imam idejo, me ne more nihče ustaviti

Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".


29.11.2023

Benjamin Clementine: Prihaja iz nič, zato ga ni strah, da bi kaj izgubil

Lakota, ljubezen in ustvarjanje so osrednje teme pogovora Uršule Zaletelj z gostom oddaje Evropa osebno. Benjamin Clementine je glasbenik in skladatelj, ki pravi, da je težje nastopati pred dvema sopotnikoma na vlaku kot pred tisočglavo množico. Pripoveduje tudi o zasebnem življenju in sprejemanju odgovornosti, ki jo terja ljubezen. "Otroci v nas obudijo prenekatere travme iz našega odraščanja. Spomnijo nas na to, kdo in kakšni smo bili. Otroci so zato moje največje darilo, saj so iz mene privlekli tisto, kar je bilo skrito, česar dolgo nisem vedel. Zdaj sem se sposoben spoprijemati s temi občutki, ki so me spremljali dolga leta."


Stran 1 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov