Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.
Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.
Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?
Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.
Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”
“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”
Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.
To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”
Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.”
“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”
Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.
Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.
“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla?
Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.
Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.
– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018
668 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Po svetu odmeva izstrelitev največje rakete Falcon Heavy, ki jo je izstrelilo podjetje Space X lastnika tovarne električnih avtomobilov Tesla Elona Muska. Kaj pomeni izstrelitev iz znanstvenega in tehnološkega vidika komentira prof. dr. Tomaž Zwitter. Tudi o tem, da se podjetje Elona Muska zanima za slovensko tehnologijo.
Je izstrelitev rakete Falcon Heavy vrhunski dosežek ali predvsem promocija? Komentira prof. Tomaž Zwitter, zanimanje podjetja Space X za kavitacijo pojasnjuje dr. Matevž Dular.
Lastnik tovarne električnih avtomobilov Tesla Elon Musk je poskrbel za svetovno odmeven dogodek. Njegovo zasebno vesoljsko podjetje Space X je uspešno izstrelilo svojo doslej največjo raketo Falcon Heavy, ki je v krožnico okrog Sonca ponesla tudi avtomobil. Ali izstrelitev rakete res predstavlja vrhunski znanstveni in tehnološki dosežek ali gre predvsem za promocijo?
Navdušenje ob uspešni izstrelitvi rakete Falcon Heavy je bilo praktično enotno. Gre za največjo raketo podjetja Space X, ki ima poleg treh nosilnih raket še 27 motorjev in je primerljiva s težkimi raketami, ki pošiljajo v vesolje satelite za vojsko.
Astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter Elonu Musku priznava pomemben tehnološki preboj, a ima tudi pomisleke: “Gre za zelo tvegan projekt, za zdaj to še ni raketa, ki bi lahko v vesolje ponesla astronavte.”
“Nekdo pošlje v vesolje avto, ker si to lahko privošči. Osebno se mi to ne zdi odgovorno, tovor bi pač lahko bil bolj koristen.”
Strokovna javnost ima pomisleke predvsem o cilju takšne misije, še posebej, ker raketa v vesolje ni ponesla vrhunske tehnologije ampak so ob legendarni pesmi Space Oddity Davida Bowieja izstrelili električni avto Tesla.
To dejstvo je posebej za Val 202 izpostavil tudi Matt Taylor, znanstvenik Evropske vesoljske agencije, ki je koordiniral izstrelitev sonde Rosetta: “Spremljati izstrelitev tako velike rakete je bilo res izjemno. Takšni spektakularni dogodki povečajo zanimanje ljudi za vesolje, kar je pozitivno. Gre za prelomnico, ki bo zaznamovala tudi nacionalne vesoljske agencije. Žalosti pa me, da niso namesto avtomobila izstrelili kakšnega izmed vrhunskih satelitov.”
Podobno razmišlja prof. Zwitter, strokovni sodelavec Frekvence X: “Pošiljati stvari v vesolje je zelo drago, to sem se ob sodelovanju pri različnih misijah iz prve roke prepričal tudi sam. Potem pa nekdo pošlje v vesolje avto samo zato, ker ga lahko. Od tega ne bo nobene koristi za človeštvo. Poleg tega je bilo veliko raziskovalnih projektov ukinjenih zaradi stroškov.”
“Izstrelitev je bila seveda uspešna, čeprav se ni preveč poudarjalo, da ena od treh dodatnih raket ni uspela pristati in se je razbila, torej verjetno ne držijo tudi številke okrog končne efektivne cene izstrelitve.”
Uspešna izstrelitev rakete Falcon Heavy dokončno pomeni novo obdobje v raziskovanju vesolja, saj iniciativo prevzemajo zasebniki, ki imajo seveda drugačen pristop in cilje kot javne vesoljske agencije.
Izstrelitev je spremljal tudi dr. Matevž Dular, vrhunski strokovnjak za kavitacijo. Pred tedni je na eni izmed konferenc predaval o uporabi kavitacije pri vesoljskih tehnologijah. Po predavanju so ga nagovorili predstavniki podjetja Space X.
“Predstavljal sem del projekta, ki smo pripravili za Evropsko vesoljsko agencijo. Gre za kavitacijo v turbo črpalkah v raketnem gorivu. Predstavniki Space X se pogosto udeležujejo takšnih konferenc in iščejo rešitve za težave, ki jih sicer javno ne priznajo. Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
“Pocukali so me za rokav in me vprašali, če bi lahko dobili rezultate naših raziskav, da bi naredili izboljšave.”
Je realno slovensko sodelovanje s podjetjem Elona Muska, ki je najbolj znan kot proizvajalec električnih avtomobilov Tesla?
Dr. Dular bi sicer ostal v stikih z vesoljskim podjetjem Space X, a je realno zaradi številnih omejitev malo možnosti za sodelovanje.
Elon Musk sicer ob skepsi večine znanstvene javnosti že napoveduje nove mejnike, njegove tiha želja je, da bi nekoč na Marsu zgradil mesto.
– Kaj dela ? v vesolju?
– Išče parkirišče. pic.twitter.com/FPIdpkXS76— ? Val 202 (@Val202) February 7, 2018
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.
Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.
Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.
Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.
Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.
Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.
Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.
Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.
Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.
Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.
Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?
Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.
V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.
V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.
V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.
Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
Neveljaven email naslov