Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
801 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice.
Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve. Predvsem si želijo, da bi bile prihodnje študijsko leto fakulete odprte ne glede na barvo semaforja vladnih ukrepov omejevanja javnega življenja, če bo koronavirus ponovno udaril z vso silo.
Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri smo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.
Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov, delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnije narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe.
Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.
Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij.
V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?
Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.
Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.
V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.
Kako priljubljen je med mladimi badminton? Tekmovalno pri nas ne najbolj, mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: trener v Badminton klubu Ljubljana Matjaž Sketelj, mladi igralec badmintona Maj Poboljšaj in Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19.
V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.
S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...? O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki in njihovim trenerjem.
Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč.
Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.
Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? Šilarji se ne dajo, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.
Neveljaven email naslov