Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Hudo smo se odpravili v dojo, si nadeli judogi in stopili na tatami, kjer nas je pričakal sensei. Če ne veste o čem govorimo, dobro našpičite ušesa, saj smo govorili o judu. To je eden izmed najbolj priljubljenih športov med mladimi v Sloveniji, ki s svojo filozofijo in obrambno naravnanostjo uči tudi o pogledih na življenje, na katere prepogosto pozabimo. Judo je sicer moderna goloroka borilna veščina, ki je nastala na Japonskem, vključuje pa borbo stoje in na tleh, ob tem pa izvajanje metov, padcev in vzvodov. Cilj je seveda premagati nasprotnika. Kakšen je ta šport so nam predstavili člani Judo kluba Ljubljana Bežigrad.
796 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V oddaji Hudo smo se odpravili v dojo, si nadeli judogi in stopili na tatami, kjer nas je pričakal sensei. Če ne veste o čem govorimo, dobro našpičite ušesa, saj smo govorili o judu. To je eden izmed najbolj priljubljenih športov med mladimi v Sloveniji, ki s svojo filozofijo in obrambno naravnanostjo uči tudi o pogledih na življenje, na katere prepogosto pozabimo. Judo je sicer moderna goloroka borilna veščina, ki je nastala na Japonskem, vključuje pa borbo stoje in na tleh, ob tem pa izvajanje metov, padcev in vzvodov. Cilj je seveda premagati nasprotnika. Kakšen je ta šport so nam predstavili člani Judo kluba Ljubljana Bežigrad.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
Naše gostje so bile učenke OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane in njihova mentorica Marjeta Raztresen – za sabo imajo lepo izkušnjo izmenjave na Danskem, pred seboj pa gostiteljski teden, ko na obisk dobijo vrstnike iz tujine. Izmenjave se odvijajo v okviru mednarodnega projekta YEAH! You(th) Enjoy to be Active and Healthy, s katerim želijo poudariti pomen zdravja in dobrega počutja v življenju mladih.
Med počitnicami smo se družili z mladimi parlamentarci – ne, nismo govorili o politiki in volitvah, temveč o otroškem parlamentu. V njem imajo osnovnošolci možnost, da povejo svoje misli, izpostavijo težave, za katere mislijo, da bi jih bilo treba nasloviti, in predlagajo svoje rešitve. Zadnja tri leta so največ razmišljali o svoji poklicni prihodnosti, za temo prihodnjega otroškega parlamenta pa so izbrali duševno zdravje otroke.
Oddaja Hudo je bila na terenu - v ljubljanskem parku Tivoli smo se pridružili tabornicam in tabornikom. Tam je namreč potekal 24. taborniški Feštival, namenjen je bil obiskovalcem vseh starosti, predvsem pa tistim, ki jih zanima taborniški način življenja ter preživljanje prostega časa v naravi. Kaj vse bodo taborniki tam predstavljali, kako so obeležili 70-letnico obstoja Zveze tabornikov Slovenije in kaj sploh pomeni, da si tabornik? Odgovore smo izvedeli od naših sogovornikov iz terenskega studia.
Otroški festival gledaliških sanj že 19. leto zapored ponuja priložnost in spodbudo osnovnošolskim skupinam za gledališko in kulturno-umetniško ustvarjanje, povezovanje in sodelovanje. V Festivalni dvorani Pionirskega doma so se od 4. do 6. aprila 2022 družili ljubitelji različnih gledaliških zvrsti in uživali v odrskih stvaritvah svojih vrstnikov. Predstavilo se je 16 gledaliških uprizoritev različnih vseslovenskih osnovnih šol in društev. Vse so bile uprizorjene pod budnim očesom žirije. Letos so gledališki festival dopolnili z glasom otroške žirije. Ta je sestavljena iz nadobudnih članov in članic gledaliških skupin Pionirskega doma, ki zastopajo glas mladih gledaliških žirantov. S tem so mlade še bolj vključili v izvedbo festivala. Festival se je končal s prireditvijo, na kateri so najboljšim predstavam ter najbolj nadarjenim mladim ustvarjalcem podelili nagrade priznani gledališki ustvarjalci. V oddaji Hudo! so se nam tako v studiu pridružili: člana otroške žirije Živa Karer in Jakob Gal Petrič ter člana predstave Dinozavrija Minca Mlinar in Lovro Grilc iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora. Poleg mladih je bila z nami tudi predsednica strokovne žirije, dramaturginja Staša Prah. Skupaj smo predstavili festival ter se odpravili v magični svet gledališča.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem bodo s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.
V tokratni oddaji Hudo! se bomo odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi. Njihove odgovore slišite v soboto po 9h na Prvem.
Z nami v studiu so bili mladi, ki so se soočili z eno najtežjih bolezni, z rakom. Govorili so o svojem zdravljenju in premagovanju bolezni, ki v družbi še vedno velja za tabu. Spoznali ste tudi delovanje Društva staršev otrok zdravljenih na hemato – onkološkem oddelku Junaki 3. nadstropja in Inštituta Zlata pentljica. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič in učiteljica Eva Serpan Sitar. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni. KAJ JE TO »VUČ V VODO«? Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.
Duševno zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Zaradi različnih življenjskih izzivov je ta red pogosto porušen in se znajdemo v stiski, ko je ogroženo tudi naše duševno zdravje, ki neprepoznano in nenagovorjeno lahko vodi v bolezen. Stiske v času koronske epidemije so bile še pogostejše in bolj intenzivne. Raziskava UNICEFa Slovenija je lani pokazala (samooceno svojega duševnega zdravja je podalo 400 otrok in mladih iz vse Slovenije, starih med 10 in 18 let), da vsak peti otrok pri nas svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, da se 60 % otrok in mladih boji prihodnosti, kar 70 % pa je občutilo bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost in obup, svojih stisk pa niso zaupali odraslim in so jih skušali reševati sami. Ker nihče ni vedno samo "v redu" in, ker je duševno zdravje eden od ključnih življenjskih temeljev, smo danes v oddajo na pogovor o tem, kako o njem iskreno spregovoriti in katere so tiste stvari, ki jih starši in odrasli spregledamo in delamo narobe ob sobivanju/soočanju z mladimi in njihovimi stiskami, povabili 15 in 14-letne ambasadorje Unicefa Slovenija - Izabelo, Jakoba, Aido in Ranyo. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Telefoni, računalniki in drugi elektronski pripomočki nam danes lajšajo vsakdanje življenje. Nič ni lažjega kot sesti za računalnik in natipkati sporočilo. Digitalno pisanje oziroma tipkanje je preplavilo pisno sporazumevanje, branje z ekranov pa postaja vse pogostejša dnevna aktivnost. Pisanje z roko je torej še kako pomembno ne le za gibanje rok, temveč tudi za naše možgane. Pisanje z roko je izvirna človekova aktivnost, ki omogoča boljše branje in pomnjenje, hkrati pa izboljšujemo svoje motorične sposobnosti. Pri pisanju močno delujejo tudi naši možgani. Predvsem pa je vsaka pisava drugačna in samosvoja; nihče ne piše tako kot vi. V Sloveniji je bil tako že sedmo leto zapored vseslovenski Teden pisanja z roko, ki ga prireja Društvo Radi pišemo z roko. Namen je ozaveščanje mladih in širše javnosti, kako pomembno je ohranjanje pisanja z roko. Letos se je tedna udeležilo 321 šol in drugih ustanov z več kot 50.000 udeleženci. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci z osnovne šole Železniki: Eva Pintar, Nina Koder, Neža Mohorič, Taya Zajec Berce ter mentorica Uršula Bernik. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kako delujejo naši možgani ob pisanju z roko, kako ustvariti lepšo pisavo, kako nam pisanje z roko pomaga pri učenju in kakšen je bil teden pisanja z roko na njihovi šoli. Po telefonu pa se je z nami pogovarjala tudi vodja društva in organizatorka Tedna pisanja z roko Marijana Jazbec, ki je mladim predstavila delo grafologa in kaj vse se še skriva v naših pisavah, pa tega morda na prvi pogled ne opazimo.
Mladostniki, ki živijo v večjih mestih, so vajeni, da imajo do šole nekaj minut hoje, tisti s podeželja in vasi pa morajo včasih zaradi daljše poti v šolo vstati tudi uro prej, da pridejo pravočasno k pouku. Popoldanski prosti čas šolarji iz mesta namenijo različnim šolskim in obšolskim dejavnostim, se dobijo v parku blizu šole, gredo v kino ali na sok ... Kaj pa na vasi, je tudi tako? Ali morajo mladi tam več pomagati doma, še posebej tam, kjer imajo kmetijo in kjer kmečka opravila, hranjenje živali, delo na vrtu ali v sadovnjaku ne počiva ...? O vsem tem bomo z mladimi z Osnovne šole Veliki Gaber govorili v tokratni sobotni oddaji Hudo!, ko ste tudi vi, mladi poslušalci, vabljeni, da se nam pridružite na številki 01 475 22 22 in poveste, kakšne so po vaše prednosti življenja v mestu ali na podeželju.
V teh dneh potekajo informativni dnevi pri nas, odločitev, kam naprej pa bodo morali letošnji devetošolci sprejeti prav kmalu. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Je gimnazija še vedno boljša odločitev? Ali morajo ob izbiri srednje šole mladi že razmišljati tudi o poklicu, ki ga nekoč želijo opravljati ...? O vsem tem bomo govorili z mladimi gosti z ljubljanske Osnovne šole Poljane in Andrejo Ninković, šolsko svetovalno delavko, zakonsko ter družinsko terapevtko.
Ker se nam v naslednjem tednu bliža slovenski kulturni praznik, v torek, 8. februarja, kot veste, praznujemo Prešernov dan, bo oddaja Hudo obarvana s pogovorom o tem, koliko mladi ustvarjate in koliko berete. Zagotovo je branje ena izmed osnov, ki bogati besedni zaklad in nam ponudi dober vpogled v pestrost našega maternega jezika. Tega pa pri svojem ustvarjanju uporabljajo naši gostje z Osnovne šole Danile Kumar. Pripravljajo šolski radio in pišejo šolske gledališke igre. Kako so pri tem inovativni, boste izvedeli v oddaji Hudo.
Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka. Tokrat so si za temo izbrali prosti čas in pred mikrofon povabili zanimive goste: mentorja pevskega zbora in mlade pevke, učitelja športa in udeležence športnih krožkov, posneli so anketo med najmlajšimi učenci in odraslimi, o prostem času in hobijih so se pogovarjali tudi s psihologinjo.
Ekologija, podnebje, okoljski izzivi so pomembne teme našega časa, ki zaposlujejo tudi mlade. Debata z učenci z OŠ Rodica se bo odvila na sobotno jutro v Hudoju, hkrati pa napovedujemo tudi vseslovenski Eko kviz za osnovne šole, ki se začne prihodnji teden. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci Osnovne šole Danile Kumar: Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič in Nejc Kiš. Poleg mladih pa je bila z nami še Katja K. Ošljak z Zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil Marko Puschner in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu. Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite. Sara: Bodite pozorni in spoštljivi. Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.
Z učenkami in učenci Osnovne šole Trbovlje smo se odpravili po zanimivi učni poti. Mladi so ustvarili poučen film, ki so ga naslovili Prometejeva učna pot. Ta povezuje rudarsko zapuščino Trbovelj s sodobnostjo, z modernimi tehnologijami pa gleda tudi v prihodnost. Ustvarjalci filma so zadano nalogo raziskovali skozi pomen besede kumeratšaft. Poleg vsega naštetega pa so predstavili tudi posebnosti svojega kraja. Kako so ustvarjali in kaj pomeni posneti film, so povedali v oddaji Hudo.
Prva oddaja v letu 2022 je bila obarvana s pogledom nazaj in naprej. Z nami so bili devetošolci Waldorfske šole Ljubljana in Prežihovega Voranca: Tomaž, Sofia, Andreas, Ajda, Iza, Aurora, Marko, Neža, Zala in Stela. Govorili smo o tem, kako so preživeli praznovanje novega leta, kakšno je bilo zanje leto 2021 in kaj jih čaka v letu 2022. Vsak izmed gostov pa je mladim poslušalcem in poslušalkam posvetil prav posebno novoletno čestitko ter glasbeno željo. Poleg mladih se nam je pridružil tudi igralec Nik Škrlec, s katerim smo se prav tako ozrli nazaj, tudi Nik pa je mladim zaželel (ne)uspešno leto 2022. Nik Škrlec: »Vsem poslušalkam in poslušalcem želim čim več ponesrečenih poskusov, neuspeha in spodletelih ciljev, ker je to najboljši kazalec dobrih zgodb in idej. Kadar nam nekaj spodleti in se vse poruši, imamo odlično možnost, da premislimo, kaj počnemo in gremo naprej. Verjamem, da so največje stvari zgrajene na največ neuspeha in v tem moramo uživat. To je ena sama igra zato vam želim čim več fejlov.«
Neveljaven email naslov