Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O bralni kulturi in vse večji bralni nepismenosti v Sloveniji
V poletnih mesecih se veliko več pogovarjamo o knjigah in si privoščimo več časa za branje. Ob vseh seznamih in priporočilih dobre poletne literature se v javnosti pojavlja občutek, da tudi sicer veliko beremo. Vendar številke kažejo povsem drugačno sliko. Samo 50 odstotkov Slovencev bere knjige. Po zadnjih mednarodnih raziskavah osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih v Sloveniji in le dobrih pet odstotkov jih dosega najvišje ravni besedilne spretnosti, kar je precej manj od povprečja držav OECD. Nižje so uvrščeni le še Singapur, Izrael, Turčija in Čile. In čeprav smo na prvem mestu po deležu doktoratov, imamo visok delež odraslih, ki so bralno nepismeni, opozarja prof. dr. Igor Saksida.
»To, da imamo mi v državah OECD prvo ali drugo mesto po deležu doktoratov, hkrati pa smo na repu bralne pismenosti – kaj to pomeni? Pomeni, da imamo visoko izobražene ljudi, intelektualce z doktorati, ki niso sposobni temeljnih bralnih strategij. To nas seveda skrbi.«
Skrbi nas tudi, da samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, pravi prof. dr. Miha Kovač.
»Na Norveškem to počne skoraj 90 odstotkov staršev. In mit o dolgih skandinavskih nočeh seveda ne drži, saj bralna kultura pri njih nenehno raste, noči pa so še vedno enako dolge.«
Slovenci, tudi tisti, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ne čutijo potrebe, da bi otrokom privzgojili bralne navade, še meni prof. dr. Miha Kovač in dodaja, da imamo kulturni in vrednostni problem, povezan z branjem, zato smo kot družba bistveno bolj ranljivi in manj sposobni, kot bi sicer lahko bili.
Nespodbuden podatek je tudi ta, da ima Slovenija med razvitimi državami najmanjše domače knjižnice, dostop do knjig, tudi do knjižnične izposoje, pa je v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, slab, opozarja mag. Marjeta Doupona.
»Knjige v Sloveniji so drage. Petintrideset evrov za roman je za nekoga z osnovno plačo preveč. Knjižnice v Sloveniji so ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprte. V Skandinaviji so knjižnice ob nedeljah polne. So lepo, ne razkošno opremljeni prostori, kjer si lahko naročiš kavo in v miru bereš, kar želiš. Pri nas pa tisti, ki najbolj potrebujejo knjižnice, sploh nimajo dostopa do njih. Največ knjižnic je v Ljubljani, medtem ko je na podeželju položaj povsem drugačen.«
Več o vzrokih in posledicah vse slabše bralne pismenosti v Sloveniji v tokratni Intelekti.
883 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
O bralni kulturi in vse večji bralni nepismenosti v Sloveniji
V poletnih mesecih se veliko več pogovarjamo o knjigah in si privoščimo več časa za branje. Ob vseh seznamih in priporočilih dobre poletne literature se v javnosti pojavlja občutek, da tudi sicer veliko beremo. Vendar številke kažejo povsem drugačno sliko. Samo 50 odstotkov Slovencev bere knjige. Po zadnjih mednarodnih raziskavah osnovno raven bralne pismenosti dosega le dobrih 31 odstotkov odraslih v Sloveniji in le dobrih pet odstotkov jih dosega najvišje ravni besedilne spretnosti, kar je precej manj od povprečja držav OECD. Nižje so uvrščeni le še Singapur, Izrael, Turčija in Čile. In čeprav smo na prvem mestu po deležu doktoratov, imamo visok delež odraslih, ki so bralno nepismeni, opozarja prof. dr. Igor Saksida.
»To, da imamo mi v državah OECD prvo ali drugo mesto po deležu doktoratov, hkrati pa smo na repu bralne pismenosti – kaj to pomeni? Pomeni, da imamo visoko izobražene ljudi, intelektualce z doktorati, ki niso sposobni temeljnih bralnih strategij. To nas seveda skrbi.«
Skrbi nas tudi, da samo slaba tretjina slovenskih staršev redno bere svojim otrokom, pravi prof. dr. Miha Kovač.
»Na Norveškem to počne skoraj 90 odstotkov staršev. In mit o dolgih skandinavskih nočeh seveda ne drži, saj bralna kultura pri njih nenehno raste, noči pa so še vedno enako dolge.«
Slovenci, tudi tisti, ki imajo visokošolsko izobrazbo, ne čutijo potrebe, da bi otrokom privzgojili bralne navade, še meni prof. dr. Miha Kovač in dodaja, da imamo kulturni in vrednostni problem, povezan z branjem, zato smo kot družba bistveno bolj ranljivi in manj sposobni, kot bi sicer lahko bili.
Nespodbuden podatek je tudi ta, da ima Slovenija med razvitimi državami najmanjše domače knjižnice, dostop do knjig, tudi do knjižnične izposoje, pa je v nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, slab, opozarja mag. Marjeta Doupona.
»Knjige v Sloveniji so drage. Petintrideset evrov za roman je za nekoga z osnovno plačo preveč. Knjižnice v Sloveniji so ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprte. V Skandinaviji so knjižnice ob nedeljah polne. So lepo, ne razkošno opremljeni prostori, kjer si lahko naročiš kavo in v miru bereš, kar želiš. Pri nas pa tisti, ki najbolj potrebujejo knjižnice, sploh nimajo dostopa do njih. Največ knjižnic je v Ljubljani, medtem ko je na podeželju položaj povsem drugačen.«
Več o vzrokih in posledicah vse slabše bralne pismenosti v Sloveniji v tokratni Intelekti.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Nova tehnologija vsakič znova spremeni delovne procese in predrugači industrije. V tokratni Intelekti pod drobnogled jemljemo tako imenovano najstarejšo obrt na svetu. Od zviševanja mizernih plač z dodatnim zaslužkom, nujnim za preživetje, do OnlyFans in v.d. punce, od nasilja in izkoriščanja do proste izbire, opolnomočenosti in užitka? Kako v sodobnem svetu misliti seksualno delo, ki je v globalnem digitalnem spletnem okolju stvar vseh spolov, vse pogosteje pa tudi robotov, povezanih naprav in umetne inteligence? Antropologinja in sociologinja Živa Gornik, študentka magisterskega študija na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Leja Markelj, raziskovalka na mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in zgodovinarka dr. Maja Vehar z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so Urški Henigman odgovorile na ta in številna druga vprašanja. Vabljeni k poslušanju!
Od družbenih sprememb in izzivov, ki jih pred nas postavljajo sodobne tehnologije, ter širših družbenih trendov, ki zaznamujejo naš vsakdan in določajo koordinate možnega v prihodnje, do premislekov o tistih ekonomskih in geopolitičnih premikih, ki niso pogosto deležni poglobljene pozornosti, - tokrat sta to Kitajska in Kavkaz -, Intelekta se vedno znova poglablja v teme in fenomene, ki definirajo duha našega časa. V tokratni Intelekti smo vas popeljali skozi utrip leta 2023.
Debatirajo Matjaž Hanžek, Vesna Leskošek, Srečo Dragoš, Marta Gregorčič in Špela Razpotnik
V preteklem tednu so se iztekli mednarodni dnevi delovanja proti nasilju nad ženskami. V medijih je bilo veliko govora o statistiki glede pojavnosti družinskega nasilja, o ukrepih ter kurativi tega perečega družbeno političnega problema. Skoraj nič pa o vzrokih za nasilje, skoraj nič o nasilju v delovnem okolju, ekonomskem in spolnem nasilju, problemu reproduciranja neenakosti spolov v izobraževalnem sistemu ter o sistemskem političnem nasilju. Zato je o vsem naštetem beseda tekla v tokratni oddaji Intelekta. Novinarka in voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije Sonjo Lokar, Teo Jarc iz Evropske konfederacije sindikatov in raziskovalko na Fakulteti za družbene vede Tonjo Jerele.
Od smrti Edvarda Ravnikarja, osrednjega mojstra slovenske modernistične arhitekture, letos mineva 30 let. Kako je z današnjega vidika videti njegova stavbarska in urbanistična zapuščina?
Neveljaven email naslov