Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
882 epizod
882 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Minuli konec tedna je svet – od Nove Zelandije do Slovenije – obeleževal stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Na komemoracijah smo se, razumljivo, spominjali predvsem življenj, ki jih je odnesla krvava povodenj, ki je na stari celini pa tudi drugod – v Afriki, denimo, in na Bližnjem vzhodu – divjala med letoma 1914 in 1918. Število žrtev je resnično pretresljivo; zgodovinarji govorijo o 15 do 19 milijonih mrtvih in 23 milijonih ranjenih. To pomeni, da je vojna, dokler je trajala, približno vsako tretjo sekundo izterjala nov davek v krvi. In vendar je treba reči, da se prva svetovna vojna v zgodovino ni zapisala kot epohalen dogodek le zaradi strašljive množice mrtvih in ranjenih. Ta spopad je namreč dolgoročno spremenil svet; po njem preprosto ni bilo več mogoče čustvovati, misliti in živeti, kakor poprej. Še več; v njegovi senci čustvujemo, mislimo in svoja življenja živimo tudi danes. Kaj je torej spremenila prva svetovna vojna? – Najbolj zgoščeno bi najbrž lahko rekli, da je po eni strani razgalila barbarstvo, ki se skriva pod na videz debelo plastjo evropske omike in civiliziranosti, ter, po drugi plati, naznanila začetek konca prevlade stare celine v svetovni zgodovini. No, prav to zarezo v predstavah, ki so jih o samih sebi gojili Evropejci, pa smo skušali izostriti tudi v tokratni Intelekti. Pri tem so nam pomagali naši gostje pred mikrofonom: zgodovinar, rusist in teolog, dr. Simon Malmenvall, pa literarna zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Vanesa Matajc, ter zgodovinarka in predavateljica na Oddelku za zgodovino iste ljubljanske visokošolske ustanove, dr. Marta Verginella. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: kostnica v Kobaridu, posvečena italijanskim vojakom, padlim med prvo svetovno vojno
Prva dama je žena predsednika države. To vemo vsi. Veliko manj, čeprav je ves čas na očeh, pa vemo o njenem položaju in družbeni vlogi – ta je mnogo bolj kompleksna. Zavoljo visokega družbenega položaja je privilegirana na skorajda vsakem koraku in so ji odprta mnoga vrata, ki običajnim ženskam niso. In čeprav ne razpolaga z legalno družbeno močjo, je njen vpliv lahko velik. Še posebej, če se za to trudi, kar so dokazale že številne prve dame, še posebej izpostavljene so ameriške. Njihovo vlogo v veliki meri določajo osebnost, slog in zanimanja, v čem pa se kaže resnična moč oziroma nemoč njene funkcije pa v tokratni Intelekti. Z nami sta gosta – red. prof. dr. Milica Antić Gaber s Filozofske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Bogomil Ferfila z ljubljanske Fakultete za družbene vede, iz ZDA pa se nam bo oglasil tudi dopisnik Edvard Žitnik. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kako se počutite v svojem mestu? Lahko v miru posedite na mestnem trgu, v parku, ob reki, se svobodo srečujete z drugimi, vas nagovarjajo raznovrstne kvalitetne vsebine kot sta umetnost, kultura? Kakšna je vaša vsakdanja izkušnja? Ob vse večji privatizaciji javnega prostora, v ospredje vedno bolj stopa spraševanje o tem kakšna je njegova vloga, v čem je njegova vrednost in kakšen je pomen javne arhitekture danes? Čeprav so vprašanja na videz preprosta, je odgovor kompleksen. Vsaj nekaj vidikov smo skušali osvetliti v tokratni Intelekti. Pred naš mikrofon smo povabili arhitekta in publicista Matevža Grando, arhitekta Mateja Vozliča in sociologa dr. Matjaža Uršiča s fakultete za družbene vede. Foto: www.flickr.com
Časi kulturi niso naklonjeni. Umetniške prakse niso viralna dejavnost in vse redkeje so deležne kaj več kot le obrobne pozornosti. Je to zato, ker kulturni trg v Sloveniji ne obstaja? Ker ne deluje dobro? Je umetnost dandanes odveč? Kakšni so stranski učinki kulturne diete sodobnega časa? Preverjamo v Intelekti. Foto:StockSnap/Pixabay
Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti. Slogan letošnje kampanje »Varni ali prevarani« nagovarja manjša podjetja in njihove zaposlene in jih opozarja na spletna tveganja. V praksi se namreč izkaže, da je najšibkejši člen uporabnik. Poznavanje tehnologije in varna raba informacijsko komunikacijskih tehnologij je zato temeljno znanje, ki ga potrebujemo vsi uporabniki. Spletno okolje je namreč tudi prostor nasilja, zlorab, izsiljevanja, manipulacij, prisluškovanja in kibernetskih napadov. O vsem tem v tokratni oddaji Intelekta. Pripravlja Urška Henigman. Sogovorniki: Vodja odzivnega centra Si-Cert Gorazd Božič, Marko Puschner s točke za varno rabo interneta safe.si in profesor David Fahrenkrug, ki na univerzi v Georgetownu predava kibernetsko vojskovanje. foto: pixabay/marcusspiske
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo je med letoma 1990 in 2008 poraba energije v svetovnem merilu narasla za 39 odstotkov. Ključni energenti v tem času pa tudi v nekaj naslednjih letih so bili premog, zemeljski plin in nafta. Tako smo iz fosilnih goriv, za katera sicer dobro vemo, da v ozračje, ko jih kurimo, sproščajo toplogredne pline in so torej najbolj odgovorna za globalno segrevanje, leta 2015 skupaj pridobili kar 87 odstotkov vse energije. Nasprotno smo iz obnovljivih virov s hidroenergijo na čelu pridobili vsega devet procentov. To so številke, ki jasno sporočajo, da moramo, če se nočemo scvreti na pregretem planetu, hitro najti nov, zelo potenten in do okolja bistveno prijaznejši vir energije. Na srečo ima znanost odgovor že pri roki: v prihodnje bi veljalo staviti predvsem na fuzijo, na fuzijsko energijo. Kaj torej je fuzija? Katere so njene prednosti pred drugimi viri energije? Kako bi jo lahko začeli izkoriščati? Zakaj tega še nismo storili? In kdaj bi lahko postala del našega vsakdana? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: dr. Boštjan Končar, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu Jožef Stefan in vodja Slovenske fuzijske asociacije, pa dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan in sodelavka tamkajšnjega Odseka za nanostrukturne materiale, potem dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan, ter dr. Bernard Bigot, generalni direktor projekta Iter, največjega mednarodnega eksperimentalno-raziskovalnega projekta, povezanega z razvojem fuzijske energije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Nikiko (Pixabay)
Vegetarijanski in veganski način prehranjevanja je v zadnjem času v slovenski javnosti dvignil precej prahu. Kljub številnim raziskavam, da veganstvo izboljšuje splošno počutje in zdravje človeka, da ljudje s tem načinom življenja manj škodujejo okolju in imajo bolj etičen odnos do živali, nekateri takšen način življenja še vedno dojemajo kot nevaren. Več o okoljskih, etičnih in zdravstvenih razlogih za prehod na prehrano rastlinskega izvora, v oddaji Intelekti. Pogovarjali smo se z antropologinjo dr. Katerino Vidner Ferkov, zagovornico veganstva Anjo Radaljac in filozofom dr. Igorjem Pribcem.
Norija s telenovelami pri nas se je začela že pred leti in še kar traja. Tudi domača produkcija tega žanra cveti. In, če so se mnogi nad njimi zmrdovali in vihali nosove, češ, nas zanimata umetnost in kultura, se statistika gledanosti in branost člankov, ko se objavi kaj v zvezi z zvezdniki priljubljenih serij, meri v presežkih. Igralci, ki v tujini igrajo v takšnih serijah v večini niso šolani, z diplomami akademij v žepu, a imajo status ikon. Zakaj so telenovele, narejene povečini intrigantsko, z zgodbo, ki se nikoli ne konča, tako popularne? Kaj vse prispeva k njihovemu uspehu? In katera je tista sestavina, ki določa, da so turške telenovele zmešale glavo množicam? Da turški mladi kot karierne sanje navajajo “zvezda TV žajfnic” in da je turška TV produkcija tako močan magnet, da nekateri že govorijo o turški mehki moči (soft power po Josephu Nyeju)? O moči, vplivu in ozadju telenovel v tokratni Intelekti z gostjami filmskima kritičarkama mag. Ivano Novak in mag. Anjo Banko. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Gluten se je v zadnjih letih znašel na zelo slabem glasu in vse več je ljudi, ki se mu izogiba. Ocena zdravnikov je, da ima kar okoli 5 odstotkov ljudi dejansko težave z glutenom ter obenem opozarjajo, da ni vedno kriv gluten. V žitih se lahko skriva še marsikaj drugega, kar nam lahko potencialno škodi. Kar nenavadno morda, če pomislimo, da prav gojenje žitaric predstavlja temelj civilizacij. Letošnje arheološko odkritje pa je razkrilo, da smo ljudje kruh najprej vzljubili in se šele nato domislili, da bi si sestavine zanj gojili kar sami. Pogovoarjali smo se namreč z arheologinjo, ki je odkrila več kot 14 tisočletij star kruh in nam povedala, kaj ta najdba pravzaprav pomeni. Glede na tako dolgo zgodovino sobivanja med kruhom in njegovimi navdušenimi jedci, je količina težav, ki jih danes povzroča, kar nekoliko presenetljivi. Smo glutenske težave v preteklosti spregledali? Se vzrok skriva v prehranski industriji? Zakaj je gluten za prehransko industrijo pravzaprav tako pomemben in kaj vse je potrebno brezglutenski moki dodati, če hočemo iz nje speči kruh? O vsem tem v tokratnni Intelekti.
V evropskem parlamentu bo jutri potekala razprava o Predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. Tudi tokrat je poskus regulacije interneta sprožil ostre odzive in odpor ter vročo razpravo o tem, kako varovati intelektualno lastnino in urediti avtorsko pravo v digitalnem svetu in hkrati ohraniti internet, tak kot je. V petek je na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so dobili besedo različni deležniki, da bi se opredelili do direktive. Strinjali so se, da je avtorsko pravo nujno treba premakniti v 21-to stoletje. Kako pa to narediti? Komu bi taka direktiva koristila? Ali je evropska direktiva sploh pravo orodje za rešitev tega problema? Bodo z njo ustvarjalci, založniki in producenti res dobili svoj kos pogače, ali pa jih na platformah spletnih gigantov preprosto ne bo več? So spremembe avtorskega prava rešitev za omejitev monopolnega položaja spletnih gigantov? O vsem tem so se burno pogovarjali na okrogli mizi, tam smo bili tudi mi, poudarki v tokratni Intelekti. foto: pixabay/pixel2013
Že nekaj časa je jasno, da diploma ne prinaša nujno zaposlitve. Podaljševanje šolanja je tako tudi posledica težjega vstopa mladih na trg dela. Če k temu dodamo še ocene, ki kažejo na to, da bo 65 % otrok, ki danes vstopajo v osnovno šolo, delalo na delovnih mestih, ki danes sploh še ne obstajajo, je slika še bolj kompleksna. Kako naj torej mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Bomo čez nekaj let zaradi razvoja tehnologije sploh še potrebovali družboslovce? Kako naj mlad človek načrtuje svojo prihodnost in kariero? Je rešitev vseživljenjsko učenje?
ZDA so trenutno sredi ene največjih epidemij uporabe predpisanih opioidov in se srečujejo z vrsto novih izzivov, med katerimi je predvsem velika umrljivost zaradi predoziranja. Zaradi prevelikega predpisovanja protibolečinskih zdravil skoraj desetletje nazaj, naj bi posledično postalo odvisnih več kot dva milijona Američanov. Številni med njimi so se, ko so ostali brez receptov oziroma so njihovo predpisovanje zaostrili, zatekli k heroinu, ki je tudi cenejši. V tokratni Intelekti bomo iskali vzroke za epidemijo opioidov, ki gre z roko v roki tudi z zatonom termoelektrarn na premog, ki so dajala delo več deset tisočim in posledično revščino za tisoče družin in posameznikov. Ena najbolj prizadetih zveznih držav je premogovniška Zahodna Virginija, z največjim deležem smrti zaradi prevelikih odmerkov in novorojenčkov, ki se že rodijo kot odvisniki. Z nami bodo gostje: asistentka doktorica Nuša Šegrec, specialistka psihiatrije s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, profesor doktor Bogomil Ferfila, strokovnjak za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Milan Krek, zdravnik, specialist javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec. Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope. Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: zgodovinar dr. Jurij Hadalin, sociolog dr. Primož Krašovec, filozof dr. Lev Kreft ter prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: prizor s praških ulic po sovjetski invaziji 21. 08. 1968 (Wikipedia)
Marsikoga je presenetil podatek ameriške študije, ki govori, da imajo Američanke in Američani v povprečju kar devet spolnih odnosov letno manj, kot so jih imeli še pred desetletjem. Za pare, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, je upad še večji – ti naj bi bili na leto prikrajšani za kar 16 spolnih odnosov. Morda pa se ta statistika po poletju popravi, saj se v času dopustov in počitnic naše spolno vedenje dokazano razživi. Večjo odprtost in sproščenost v spolnosti pa spremlja tudi zaskrbljenost. Zakaj število spolnih bolezni v zadnjem obdobju strmo narašča? Zakaj je naše spolno vedenje vedno bolj tvegano? Infektologinja Mojca Matičič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani), klinična seksologinja in ginekologinja Gabrijela Simetinger (Splošna bolnišnica Novo Mesto), terenska delavca Simon Kovačič (DrogArt) in Jernej Škof (ŠKUC - Magnus) – skupaj bomo v tokratni Intelekti raziskovali področje spolnosti, spolnega vedenja in zdravja. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: Adamkontor/ Pixabay, cc
Kako pogosto zamenjate star mobilni telefon za novejšega? Računalnik? Drugo elektronsko opremo? Kam odvržete stare, neuporabne, nedelujoče električne in elektronske aparate? Jih pustite, poleg ostalih zastarelih naprav, ležati nekje v predalu, v kleti ali na podstrešju? Jih morda vržete kar med gospodinjske smeti, ker ne veste kam z njimi? Ali jih odnesete tja, kjer tovrstne odpadke zbirajo? Več o e-odpadkih v tokratni Intelekti. Pogovarjali smo se z Alenko Gruden Belavič iz družbe za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos in Jakom Kranjcem iz društva Ekologi brez meja.
Kupov smeti pred svojim pragom si ne želi nihče. Prav tako si na tak kup – ali pa na nasmetene poti - res ne želimo naleteti na izletu v naravo. Tudi zato se znamo Slovenci ob čistilnih akcijah odlično angažirati in zaradi uspešnih akcij iz preteklih let je divjih odlagališč pri nas vse manj. To pa žal ne pomeni, da je problem rešen in da ni več tistih, ki menijo, da je narava primeren kotiček za ostanke njihove stare kopalnice. Do tam je še daleč. Ni pa več tako daleč do akcije Očistimo Slovenijo, v kateri bomo 15. septembra ponovno po vsej Sloveniji čistili tako divja odlagališča kot smeti ob poteh in še posebej ob vodotokih. Letošnja akcija bo tokrat prav posebna. Prvič bo to tudi čisto prava svetovna čistilna akcija. World Cleanup Day bo potekal v kar 150 državah sveta. Tudi na Prvem programu Radia Slovenija bomo budno spremljali priprave na akcijo in z različnih vidikov osvetlili problematiko vse večjih količin odpadkov. V Intelekti smo se posvetili trenutnemu stanju na področju divjih odlagališč, kot tudi širšim vidikom, tako gospodarskim kot družbenim, zaradi katerih se težave z našimi odpadki kar nočejo in nočejo končati. Gostje oddaje Urša Zgojznik in Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja in Matej Ogrin iz društva Cipra Slovenija. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: smjck, Flickr CC
Digitalizacija je spremenila svet na številnih področjih. Tudi, ko govorimo o branju. Na pametnih napravah beremo knjige, prebiramo novice, če smo čisto iskreni pa v povprečju, vsaj tako kažejo podatki, najpogosteje prebiramo objave na različnih družabnih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako je ta razširjenost in dostopnost teksta spremenila status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio in video vsebin sploh še knjiga? Kakšni procesi se odvijajo v naših možganih, ko beremo? Kakšno vlogo ima v sodobni družbi knjiga? O branju bomo govorili v tokratni oddaji Intelekta. Sogovorniki: Savina Zwitter iz Bralnega društva Slovenije, Tejo Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, Irena Štaudohar iz Sobotne priloge Dela in dr. Grega Repovš iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. foto: stocksnap/pixabay
Kdo so pravi zmagovalci 21. svetovnega prvenstva v nogometu? Francoski reprezentanti? Ruski organizatorji? Fifini računovodje? Navdušenci z vseh koncev zemeljske oble, ki so lahko mesec dni gledali dober nogomet? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so bili: nogometni komentator Juan Vasle, poznavalec ruske zunanje in notranje politike, novinar Branko Soban, ekonomist dr. Bogomir Kovač in filozof športa dr. Milan Hosta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Quince Media (Pixabay)
Ko se danes poskušate sprehoditi po ožjem središču mesta Ljubljane, morate spretno vijugati med organiziranimi in tudi malo manj organiziranimi skupinami turistov, ki si v počasnem tempu ogledujejo znamenitosti našega glavnega mesta. Ni potrebna podrobna analiza, da opazite kako se podobe mesta in njegova ponudba vse bolj prilagaja zahtevam turizma. Revitalizacija mestnih središč je pogosto povezana tudi z gentrifikacijo in izgubo javnega prostora. O slednjem in o tem kaj prinaša komercializacija življenskega okolja, kako trajnostno upravljati javni prostor in nenazadnje v kakšnem mestu si želimo živeti, smo spregovorili v tokratni oddaji Intelekta. Naša sogovornika sta bila arhitektka prof. dr. Ilka Čerpes iz Fakultete za arhitekturo in sociolog kulture doc. dr. Nikolai Jeffs iz Fakultete za humanistične študije.
To, da se posamezniki zmeraj pozneje odločajo za starševstvo, za sabo potegne nekaj pozitivnih, pa tudi negativnih posledic. Zgodi se lahko namreč, da postane otrok središče družinskega življenja, ki mu starši - sicer z najboljšimi nameni - določajo celoten potek otroštva doma in v šoli. Strokovnjaki pa že dalj časa opozarjajo, da prevelika skrb, popoln nadzor in vodeno usmerjanje otrokovega življenja omejujejo njegov razvoj, iskanje lastne poti in osvojitev ključnih socialnih kompetenc. O tem, ko otrok postane projekt, bomo s strokovnjaki govorili v tokratni Intelekti.
Neveljaven email naslov