Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
726 epizod
726 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi.
Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto tudi neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, Varja Balžalorsky Antić spregovori v oddaji. Avtorica fotografije je Brina Škvor Jernejčič.
Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in ki živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa z vrsto tudi berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najbolj slavnega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu posnel Marko Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Boštjan Narat je marsikaj: med drugim je član skupine Katalena, televizijski voditelj in esejist. Pred časom je pri Založbi Pivec objavil svojo drugo zbirko esejev z naslovom Podaja v prazno. V svojih esejih je Narat pisal in razmišljal o različnih temah, praviloma je izhajal iz osebne izkušnje in jo nato razširil v širšo sliko. Čeprav so njegovi eseji izbrušene miniature, imajo tudi njegov osebni pečat. Ob esejih je objavil tudi zgodbo Partíja, dramolet o dveh prijateljih, ki se kot kaka seinfelda pogovarjata skoraj v praznem teku in vendar njun pogovor ni prazen, zgodba pa še manj. Več o svojih esejih in še čem bo Narat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa bo prebral tudi odlomek iz eseja Za konec o koncu. Kaj bo za glasbeni premor, pa seveda veste. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Pred tedni sta pri Mladinski knjigi izšli zanimivi knjigi prevodne lirike. V že uveljavljeni zbirki Nova lirika je izšel izbor japonskega umetnika Shuntara Tanikawe z naslovom Dve milijardi svetlobnih let samote v prevodu Iztoka Ilca, v podzbirki zbirke Nova lirika, v Posebnih izdajah pa so izšle Besede francoskega umetnika Jacquesa Préverta v prevodu Aleša Bergerja. Bera lanskih prevodov v zbirki Nova lirika je tako skromna po številu knjig, hkrati pa zaradi poezije obeh avtorjev še kako zanimiva. Več o manj znanem Tanikawi in o priljubljenem Prévertu bosta povedala prevajalca, najprej Iztok Ilc, ki se je tokrat prvič predstavil kot prevajalec poezije, nato pa Aleš Berger, ki je objavil že nekaj prevodov francoskega pesnika. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Foto: Marko Golja
Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. Avtor fotografije: Gregor Rozman
Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar
Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja
V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto?
Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka ... Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj nekonvencionalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
»Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Foto: Maj Pavček
Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, prebrala pa je tudi poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, da so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič bralcem ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi različnih katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s prekomerno rastjo prebivalcev, onesnaževanjem, klimatskimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo aktivno sodelovanje.
Neveljaven email naslov