Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.
732 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.
Slovensko društvo za jezikovne tehnologije je pripravilo mednarodno virtualno konferenco Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika. Z dr. Darjo Fišer smo preleteli nekaj tem iz tega hitro razvijajočega se področja: kako razvito je samodejno prepoznavanje sovražnega govora na spletu, v kakšni formi so korpusi slovenskega jezika in kakšne raziskave je spodbudil virus COVID19 zaradi povečane uporabe spleta.
Dolgo smo živeli v utvari, da bomo lahko ustvarili skupni, malo bolj sproščeni knjižni pogovorni jezik. Vmesno stopnjo med najvišjo obliko govorjenega jezika in narečji, ki bi bila za sproščeno rabo v medijih idealna. Pa se je izkazalo, da bo takšnih pogovornih knjižnih jezikov na Slovenskem vse več. Še tako izobražen Mariborčan bo v javnosti vedno govoril malo drugače kot enako izobražen Koprčan, Tržačan, Celovčan, Novomeščan, Celjan ali Ljubljančan. Sodobni čas zahteva radijski in televizijski govor, ki se zvrstno vsakič znova prilagaja tako vsebini kot tudi namenu oddaje, je na posvetu Mediji in govorjena slovenščina povedal predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozma Ahačič. Kako postavljati ideale pri tem prilagajanju in kakšno vlogo ima pri tem javni zavod RTV Slovenija, smo se po posvetu pogovarjali z dr. Ahačičem.
Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, smo vprašali Bronko Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje. Naša sogovornica je deklaracijo predstavila ob obeleževanju evropskega dneva jezikov (26. 9.) v Sloveniji.
Jezikovno občutljivo poučevanje pomeni, da vsi udeleženci učnega procesa prepoznajo jezikovno in kulturno ozadje učencev pri pouku in drugih šolskih dejavnostih. To pomeni, da jih pri rabi jezikov, kot pomembnih virov za učenje različnih vsebin in pridobivanje metajezikovnih zmožnosti, spodbujajo. Če otrok, ki se je ravno preselil v Slovenijo, besedilo pri uri geografije prebere tudi v svojem prvem jeziku, je lahko to zanj dobra spodbuda. "Ko priseljenemu otroku dovolimo in ga spodbujamo, da ob učenju slovenskega jezika, zadrži in nadaljuje opismenjevanju v svojem jeziku, pridobimo tudi dvojezične govorce," pojasnjuje izredna profesorica za področje angleščine v izobraževanju in Prodekanica za prvostopenjske študijske programe in mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Karmen Pižorn. Jezikovno občutljivo poučevanje torej ne preganja jezikov iz razreda, ampak jih obravnava kot zelo pomemben vir za učenje, igro in boljše odnose. foto: Pixabay/steveriot1
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Gostja je dr. Tina Bregant, dr. med., državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ki je je pediatrinja z doktoratom iz nevroznanosti, specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine. V oddajo smo jo povabili v nacionalnem mesecu skupnega branja.
Knjižni blogi v popolavi informacij postajajo vse bolj relevanten vir priporočil za dobro literaturo. Ob dnevu bralne pismenosti se sprašujemo, komu so knjižni blogi sploh še namenjeni namenjeni, če vemo, da bere vse manj ljudi? Kakšno vlogo pri promociji branja sploh še imajo tradicionalni mediji? Izkušnje bodo delile Gospodična knjiga - Nina Prešern, Booknjiga - Urška Bračko in blogarka Literarna lekarna Alenka Štrukelj.
»Poznam primer študenta med Slovenci v Italiji, ki odlično uporablja slovenščino na knjižni ravni, na neformalni pogovorni ravni pa je v zadregi, saj se z njo ne znajde najbolje«, je povedala dr. Maja Melinc Mlekuž na uvodni razpravi v 55. študijske dneve Draga. Okrogla miza je bila napovedana z besedami, da imamo pri poslušanju govorne različice slovenskega jezika v Italiji ali tudi pri branju posegov na spletnih omrežjih večkrat občutek, da se slovenski jezik govorcev v Italiji zelo oddaljuje od standardne slovenščine. Razprava pa naj bi ponudila iztočnice za razmišljanje, v kolikšni meri je ta odmik sprejemljiv ali pa že skrb zbujajoč. Po končani razpravi pa se je pokazalo, da je še bolj skrb zbujajoč odmik od rabe pogovorne slovenščine, kot pa od standardne. Ali se med Slovenci v Italiji odvija proces, po katerem so zagotovljene možnosti za rabo slovenščine na knjižni ravni, umanjka pa raba slovenščine v neformalnih situacijah?
Pozoren pregled slovenske medijske krajine razkrije, da geografskim in družbenim govoricam nenehno pripisujemo družbene pomene, ki ne temeljijo na objektivnih presojah. Štajerski govori se denimo pogosto uporabljajo za karakterizacijo komičnih, zabavnih ali celo omejenih likov, primorski se povezujejo z mediteransko ležernostjo, govorica priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik se uporablja za karakterizacijo komičnih likov, ki navadno opravljajo najslabše vrednotena dela. Slovenski govorni mediji sicer tovrstne stereotipne podobe uporabljajo zlasti v zabavnih vsebinah in oglasih, a ne nujno le tam. Na mestu je vprašanje, kje so oziroma bi morale biti meje tega početja. Odgovore nam bo pomagala poiskati doc. dr. Tina Lengar Verovnik, jezikoslovka, ki deluje na Fakulteti za družbene vede UL in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V članku Stereotipne podobe geografskih in družbenih govoric v medijih, ki je izšel v zborniku Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, je denimo zapisala: Zgovoren je primer, opisan v Kalin Golob (2015: 36): študent novinarstva z Jesenic, ki je v (mamini) želji, da bi se otresel kakršnekoli sociolektalne zaznamovanosti, razvil geografsko nezaznamovan idiolekt, na komercialnem radiu ni bil izbran, ker govori »preveč pravilno«, oni pa so hoteli nekoga s primorskim govorom. Zakaj ravno s primorskim in ne npr. s štajerskim? Ker je, kot kaže hiter vpogled v korpus Gigafida, štajerščina preveč »komercializirana v zabavljaške in marketinške namene«, ker je v sinhroniziranih animiranih filmih stereotipno »namenjena preprostim likom, ostali pa pridno klobasajo v ljubljanščini« ipd.? Foto: Disney Pixar
Triglav se kot eden izmed največjih slovenskih simbolov kaže tudi v jeziku. Obrisi njegovega poimenovanja segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v ponovitvi pogovora z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev.
Žona šajna – sonce sveti, šender čečele – lepe punce, kok hosaš? – kako ti je ime? – v pete smo ligal – v posteljo smo legli, to je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov s Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markeljnem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, bomo osvetlili ta zanimiv govor z območja zgornjega dela Selške doline. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj priljubljenimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalijo. Pri oblikovanju si je pomagal z latinščino, vendar naj bi bila raba lažja. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, v kateri smo osvetlili značilnosti evlalije in to, kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil dr. Kozma Ahačič.
Junija 2016 je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu najden tako imenovani Rokopis iz Škofič. Hranili ga bodo v Škofijskem arhivu v Celovcu. Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se skozi stoletja razvijale okoli Marije. Vsebina je predelava nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (1602–1665). Še posebej je zanimivo, ker vključuje tudi čustva. Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja z Marijinega zornega kota. V oddaji Jezikovni pogovori smo se o vsebini, značilnostih in okoliščinah rokopisa pogovarjali z asistentko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU dr. Andrejko Žejn in vodjo Centra za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva v Arhivu RS Lucijo Planinc.
Zvonjenje je globoko zakoreninjeno v slovensko kulturno krajino. Jezikovno ga ponazarjamo z besedami bim, bam, bom, kar počnejo tudi v drugih jezikih. Slovenci imamo v slovarju zvonjenja in pritrkavanja kar 1035 gesel, a prav tako zanimivi so številni posvetni in verski napisi na zvonovih, ki dokumentirajo zgodovino naroda. Kakšni napisi se skrivajo v zvonikih in kaj o njih ugotavlja zvonoslovje, preverjamo v pogovoru z leksikologinjo Ljudmilo Bokal. Foto: BoBo
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ima nov fonolaboratorij. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo namreč pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika. Med drugim so predstavili delovanje premične snemalne opreme – ta je prav tako del fonolaboratorija in nepogrešljiva za delo dialektologov na terenu. Samo zbiranje gradiva s področja govorjenih narečij, mestnih govorov in tudi govorjenega knjižnega jezika je uveljavljena dejavnost, saj jezikoslovci posnetke zbirajo že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu so se morali včasih znajti tudi s pomočjo fonolaboratorijev v tujini. Kakšna je zgodovina fonetičnih raziskav in kaj fonolaboratorij pomeni za slovensko jezikoslovje, bosta predstavila raziskovalka pri Novem slovarju slovenskega jezika dr. Tanja Mirtič in predstojnik inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič.
Veliko slovenskih državljanov in državljank se dnevno ali tedensko odpravi na delo ali študij v večja mesta. Raziskovalka na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete dr. Maja Bitenc je leta 2016 doktorirala z raziskavo, kaj se zgodi z narečjem v šolskem ali službenem okolju v Ljubljani. Izsledki njene doktorske disertacije, ki je prejela nagrado Filozofske fakultete za najboljšo disertacijo s področja jezikoslovja, so izšli tudi v monografiji z naslovom Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano. Govorica, še posebej narečna, je intimno področje človekovega bivanja in identitete. Dr. Maja Bitenc prihaja iz Kanomlje, po osnovni šoli pa je svoje izobraževanje nadaljevala v Ljubljani. . Že v gimnazijskih letih, ko je za razliko od večine sovrstnikov iz drugih delov Slovenije tudi v ljubljanskem okolju govorila narečno, jo je zanimalo, koliko so jezikovne izbire ozaveščene, kaj nanje vpliva in kakšen učinek imajo. Po diplomi iz slovenščine in angleščine se je v okviru podiplomskega študija posvetila sociolingvistiki in proučevanju govorjene slovenščine tudi v akademskem smislu. V tokratnih jezikovnih pogovorih se bomo z njo pogovarjali o njenem raziskovalnem delu, pri katerem analizo govora prepleta s podatki iz sociolingvističnih intervjujev. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/Free-Photos
Za jezikovne poklice je v Sloveniji veliko interesa, povpraševanja ni malo. Vendar to še ne pomeni, da so jezikovni poklici med prepoznavnejšimi, saj je jezikovno delo v naši družbi hitro neopaženo. Mogoče je posledica tega tudi, da se na tem področju povečuje prekariat. Da bi povečali prepoznavnost jezikovnega dela, so v okviru Študentskega inovativnega projekta v družbeno korist pripravili spletni portal Jezikovni poklici v Sloveniji. Nastal je v sodelovanju Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani in Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije. Gostje pogovora so študentka Manca Uršič in mentorici dr. Jana Zidar Forte in dr. Mojca Schlamberger Brezar. Skupaj z njimi smo preleteli zaposlitvene možnosti jezikovnih poklicev in na kratko predstavili portal.
Načelo večjezičnosti je eno od temeljnih načel Evropske unije. Pa vendar so se tisti, ki ga zagotavljajo v ustanovah Evropske unije (Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in Evropskem svetu), znašli v nezavidljivem položaju. Evropske ustanove so zaradi koronavirusa odpovedale vse dolgoročne pogodbe s 1200 akreditiranimi evropskimi konferenčnimi tolmači (ACI – Auxiliary Conference Interpreters). To jim je povzročilo izpad dohodka za več mesecev, primernih solidarnostnih ukrepov pa ni predvidenih, čeprav se iz njihovih prihodkov odvajajo davki neposredno v evropski proračun. Ravno zaradi tega po večini tudi niso upravičeni do pomoči v okviru nacionalnih shem. Posledica vsega je, da evropski poslanci ne morejo na vseh srečanjih uporabljati svojih maternih jezikov, ki so uradni jeziki Evropske unije. Kako naprej, kakšna je narava dela konferenčnih tolmačev in zakaj jim tudi sodobne tehnologije ne omogočajo dela na daljavo? Vir fotografije: Laura Neri, Facebook
Ko iščemo izvor priimka, je verjetnejša razlaga tista, ki izhaja iz hudomušnih in zbadljivih opisov. Šarec, na primer, je ime za konja, ki ima bele lise. Vendar to še ne pomeni, da je priimek Šarec nastal zato, ker bi lastnosti človeka spominjale na pozitivne lastnosti konja, kot so plemenitost, moč in hitrost. Prvi Šarec je lahko imel veliko materino znamenje ali pa pač nekatere slabše lastnosti konja. Podobno je tudi z Vodopivcem. Prvi nosilec tega priimka verjetno ni rad pil vode, ampak vino. O izvoru priimkov smo se pogovarjali s Tinom Mamićem, avtorjem knjige Priimki, njih izvor in pomen, ki je ravnokar izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ozrli se bomo tudi v zgodovino priimkov. Jezikoslovec Pavel Merku je našel prvi zapisani slovenski priimek Kalc na tržaškem območju. Najstarejši slovenski priimki sicer izvirajo tudi z istrskega območja in sodijo med najstarejše evropske priimke. To pa zato, ker sta bili območji povezani z Beneško republiko, ki je priimke uvedla zaradi pobiranja davkov.
Zagotovo ste kdaj že zgolj na podlagi načina govora sklepali o tem, kakšne osebnostne lastnosti ima oseba in si o njej ustvarili določeno mnenje. Kaj pa se zgodi v sodni dvorani, kjer o vaši usodi morda lahko odloča dejstvo, da niste artikulirani ali pa govorite v dialektu? Govor z uveljavitvijo multidisciplinarne metodologije, kjer v zadnjem času še posebej pomembno vlogo igrajo tehnologije za procesiranje naravnega jezika, predstavlja raziskovalni izziv sodobni znanosti in tudi temo tokratne oddaje Jezikovni pogovori. Raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Drobnjak bo predstavil percepcijo slovenščine v pravnih postopkih in načine za profiliranje posameznikov na podlagi govora, kar je tudi tema njegove doktorske disertacije. V teh dneh v medijih in na družbenih omrežjih odmeva potek aretacije Georga Floyda, ki je znova v ospredje potisnila vprašanje rasne diskriminacije. Iz objavljenega prepisa telefonskega klica, ki je vodil v aretacijo, lahko razberemo zanimive raziskovalne nastavke. Jezikovne pogovore je pripravil Blaž Mazi. foto: Prostor za snemanje govora, ki bo uporabljen v raziskavi (Marko Drobnjak).
Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost.
Neveljaven email naslov