Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav Francija namenja milijarde za promocijo jezika in kulture po svetu, je poklic lektorja francoskega jezika v zatonu. Pogoji dela so za lektorje v Franciji slabši kot v Sloveniji. Nenavadno je tudi, da je zadnji uveljavljeni pravopis francoskega jezika iz leta 1835. O sodobnem lektoriranju francoskega jezika, ki se s slovenskega vidika zdi zelo kaotično, v pogovoru z Urhom Ferležem, ki je svoje ugotovitve predstavil na nedavnem kongresu Lektorskega društva Slovenije.
733 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Čeprav Francija namenja milijarde za promocijo jezika in kulture po svetu, je poklic lektorja francoskega jezika v zatonu. Pogoji dela so za lektorje v Franciji slabši kot v Sloveniji. Nenavadno je tudi, da je zadnji uveljavljeni pravopis francoskega jezika iz leta 1835. O sodobnem lektoriranju francoskega jezika, ki se s slovenskega vidika zdi zelo kaotično, v pogovoru z Urhom Ferležem, ki je svoje ugotovitve predstavil na nedavnem kongresu Lektorskega društva Slovenije.
Rabe prostih morfemov, drobnih besed, kot je »se«, se niti ne zavedamo, pa vendar z njimi spreminjamo pomene. Če dodamo glagolu imeti morfem se, dobimo nov pomen, ki izhaja iz besed ima se. Podobno je pri glagolu delati – če mu dodamo se, dobimo delati se. Prosti morfemi so drobni prosti delci v jeziku, ki temeljno sooblikujejo njegovo pomensko zgradbo. O njihovi rabi smo se pogovarjali s prof. dr. Andrejo Žele, avtorico monografije Prostomorfemskost v slovenščini, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU. Vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay.
Pravopisi so kot snahe, ki taščam nikdar ne ugajajo – to misel Jožeta Toporišiča ob izdaji zadnjega pravopisa je izpostavila dr. Helena Dobrovoljc ob začetku javne razprave, ki 30 let od uradne potrditve zadnjih pravopisnih pravil napoveduje nov slovenski pravopis. To, da lahko pri oblikovanju novega pravopisa sodeluje širša javnost, je ena prelomnejših odločitev. Posamezno poglavje bo v javni razpravi en mesec. Po tem času se bo sešla pravopisna komisija in pretresla vse predloge. Kdaj bi lahko zaprli vsa poglavja in izdali novi pravopis, je težko reči, saj je to odvisno od financiranja. Na portalu Fran sta objavljeni prvi poglavji Pisna znamenja in Krajšave. V pisnih znamenjih ni nič revolucionarnega, po malem pa je novo skoraj vse, je poudaril dr. Peter Weiss. Poglavje o krajšavah pa na novo in celovito predstavlja vse tipe krajšav: kratice, okrajšave, simbole in tudi formule, tako z vidika njihovega nastanka, rabe in funkcijske vloge, je povedala dr. Helena Dobrovoljc. Novi pravopis bo imenovan Pravopis 8.0, kar označuje, da gre za osmo samostojno izdajo po vrsti. Prvega smo dobili leta 1899, zadnja različica pa je iz leta 2001. Javna razprava se je začela 3. decembra.Vir fotografije: Pixabay
»Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše almae matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Naš glavni predmet bo historična gramatika slovenskega jezika. Obširno je to polje in ni še obdelano!« je v prvem predavanju v slovenskem jeziku Univerze v Ljubljani, ki je potekalo v zbornici Deželnega dvorca 3. decembra 1919 od 9. do 10. ure (današnji Zbornični dvorani na rektoratu Univerze), dejal Fran Ramovš, ki je bil takrat star devetindvajset let. V časniku Slovenski narod je v prispevku Prvi dih slovenske univerze Ivan Kolar vzneseno opisal Ramovšev lik in nastop na »zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo«: »Z obrazov nam je sijala svečanost, ko smo drhtajočim srcem pričakovali prve besede svojega predavatelja na svoji univerzi. Tišina je vladala v dvorani, oznanjujoč veliki praznik, ko je vstopil vseuč. prof. dr. Fr. Ramovš. Prijazen mladeniški obraz, živih oči, v katerega so včrtale izrazite poteze pravo podobo učenjaka-slavista Slovenca, nam je zasijal nasproti.« V oddaji smo objavili članek iz Slovenskega naroda, prof. dr. Irena Orel je razložila, zakaj je imel prvo predavanje ravno Fran Ramovš. Za glasbeno opremo je poskrbela Darja Hlavka Godina, za tehnično izvedbo pa Blaž Kumše. Vir fotografije: Pixabay.
Lani je senat Filozofske fakultete v Ljubljani sprejel odločitev, da se v internih pravilnikih naslednja tri leta uporablja ženski slovnični spol. Ali je bila odločitev pravilna in ustrezna? Na eni strani imamo mnenje, da bi bilo bolje, če bi sklep preklicali, saj ni dobro, da se take smernice krepijo institucionalizirano; na drugi pa mnenje, da gre za koristen eksperiment, ki pa ga moramo spremljati. V Jezikovnih pogovorih smo zbrali nekaj utrinkov z znanstvenega posveta, ki so ga pripravili v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Filozofske fakultete v Ljubljani.
Materni jezik gluhih je znakovni jezik, ki ni posnetek jezika, ampak je samostojen jezik. Gluhim je slovenski jezik enako tuj, kot je slišečim slovenski znakovni jezik. Gre za zapleten jezikovni sistem, države imajo svoje znakovne jezike, razlike pa so tudi v narečjih. Pred dnevom slovenskega znakovnega jezika, ki bo 14. novembra, bomo osvetlili prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Delo je eden večjih mejnikov v zgodovini razvoja jezikov v Sloveniji. Gost je urednik dela dr. Matic Pavlič.
Pred prvim nastopom pred mikrofonom bi moral novinar/bralec/napovedovalec obvladati pravilno izreko in naglaševanje besed ter imeti določeno stopnjo izobraženosti in razgledanosti. Po čem pa so napovedovalci izjemni, katera merila so odločilna, da si zaslužijo tudi nagrade. Gost je dekan Akademije za gledališče radio film in televizijo prof. dr. Tomaž Gubenšek, predsednik komisije, ki odloča o letošnjem kristalnem mikrofonu za izjemne dosežke na področju ohranjanja vrhunske ravni slovenskega govornega jezika in priznanju Ane Mlakar za obetavnega napovedovalca. Nagrado in priznanje vsaka tri leta podeljuje Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev Slovenije. Dobitnika bosta znana jutri zvečer, 6. novembra, na podelitvi, ki bo na Radiu Slovenija. Prisluhnili ji boste lahko ob 20.00 na 1. programu.
Evangeličansko bogoslužje v Prekmurju ni nikoli v celoti potekalo v slovenskem knjižnem jeziku, ampak tudi v prekmurščini. Zakaj evangeličani v Prekmurju uporabljajo dva različna jezikovna zapisa, kako to vpliva na njihovo dojemanje duhovnega in kateri so zgodovinski razlogi za takšno jezikovno rabo, v oddaji pred praznikom dneva reformacije in ob 100-letnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Gosta oddaje: mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi na Slovenskem, in jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek. V oddaji smo najprej osvetlili današnjo rabo prekmurščine v evangeličanskem bogoslužju in molitvah, v nadaljevanju pa smo se ozrli v zgodovino, tudi v čas, ko so imeli protestanti zadržke do jezikovnega poenotenja slovenskega prostora, ker so ga povezovali z rekatolizacijo prostora med Muro in Rabo.
Ob slepoti in gluhoti pomislimo na omejitve v sporazumevanju. Pri gluhoslepoti pa verjetno ne pomislimo le na to, da je sporazumevanje prekinjeno, ampak kar onemogočeno. Kakšen je sploh sporazumevalni svet gluhoslepih? Ob evropskem dnevu gluhoslepih v pogovoru dr. Simono Gerenčer Pegan, tolmačko za gluhoslepe in sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Vir fotografije: ndcs.org.uk
Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik po napovedih prevedli približno 100 knjižnih naslovov.
Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vir fotografije: SNG Drama Ljubljana/Peter Uhan
Učenje jezika in govora ni izoliran pojav, temveč nanj močno vplivata čustveni in medosebni odnos otroka s staršem ali skrbnikom; torej tistim, ki je otroku v zgodnjem obdobju najbližje. Na vprašanji, kdaj dejansko začnemo vstopati v jezik in kako okolica vpliva na razvoj govora in jezika, je v tokratni oddaji Jezikovni pogovori ponovno odgovorila doktorica psihologije in predavateljica družinske in zakonske terapije Katarina Kompan Erzar. V pogovoru z njo smo osvetlili tudi vidik razvoja otroških možganov, se dotaknili psihoterapevtske znanosti in bolj praktičnih primerov o tem, česa se morajo starši v kontekstu vstopanja njihovega otroka v jezik zavedati. Vir fotografije: Pixabay
Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
V nacionalnem mesecu skupnega branja se bomo vprašali, ali mladi res ne berejo. Gostja je Alenka Veler, soustanoviteljica bralnega kluba Fejstbukerji in Mladinskega festivala angažiranega pisanja Itn. Pri svojem delu je ugotovila, da mladih glede bralnih potreb in navad ne smemo podcenjevati.
Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na zavodu Familylab Slovenija. Med oddajo bomo predstavili dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski.
Z novim šolskim letom je začel veljati posodobljeni učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli. Spremembe so na Zavodu za šolstvu z javno razpravo napovedali pred štirimi leti, zato so bila pričakovanja učiteljev velika. Gostje: dr. Milena Kerndl z Zavoda za šolstvo RS, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, ravnateljica OŠ Vide Pregarc Ljubljana in predstavnica združenja ravnateljev, Mojca Cestnik, učiteljica slovenščine na OŠ Polzela, in prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Otroci priseljencev so po vpisu takoj vključeni v šolske razrede. To predstavlja poseben izziv za njih in pedagoge, saj se lahko zgodi, da ne razumejo slovenščine. Kako jim lahko pomagajo v okviru nacionalnega projekta »Le z drugimi smo,« s katerim želijo usposobiti 10 tisoč posameznikov? Kakšne so dobre prakse projekta in kako konkretno se po šolah trenutno spopadajo s temi izzivi? Gostja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki koordinira seminar Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog.
Slovenski dijaki so osvojili zlato na lingvistični olimpijadi v Jonginu. Tekmovali so v razumevanju sistema njim neznanega načina sporazumevanja. Ekipno medaljo so si priborili v razumevanju zapisovanja, ki se uporablja pri ritmični gimnastiki, individualno pa so tekmovali tudi v bolj eksotičnih jezikih – letos v jongomščini, juroščini, srednji perzijščini, zahodni taranganščini in jeziku noni. Kako je mogoče tekmovati v razumevanju jezika, s katerim se prvič srečamo? Gostje so dobitniki zlate medalje: Ana Meta Dolinar z Gimnazije Bežigrad, Ana Luetić z Gimnazije Vič, Rok Tadej Brunšek z Gimnazije Šolski center Velenje, Sebastjan Kordiš z Gimnazije Škofja Loka in njihova mentorica Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Marc Leland Greenberg, eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov, se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Med drugim nam bo povedal, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v ZDA aktivno zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in prihajajočo 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom. Pogovor smo v krajši obliki objavili tudi na 1. programu Radia Slovenija. Vir fotografije: osebni arhiv Marca Greenberga
Tudi v slovenščino se da zaljubiti. To dokazujejo udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki namenijo del dopusta intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju naše kulture. V torkovih Jezikovnih pogovorih bodo razloge za spoznavanje slovenščine predstavile udeleženke iz Hrvaške, Slovaške in Ukrajine. Vir fotografije: Facebook stran Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik
Človek ima v sebi nagnjenje po slikanju z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo. Za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto in špičasto podobo. O univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer potrebno biti previden, saj je ta lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in v abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno simboliko. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Vir fotografije: CSTRSK/Pixabay
Neveljaven email naslov