Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja.
733 epizod
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja.
Miran Hladnik je z vzpostavitvijo spletnega foruma SlovLit dokazal, da se v Sloveniji da ustvariti platformo informativno-diskusijske narave, ki od odločevalcev zahteva odgovore. V literarnovednem in slovenističnem svetu ni pomembnejše debate oz. informacije, ki je ne bi odprli ali predstavili na tem forumu. Prof. Hladnik bo za več kot dvajsetletno moderiranje prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija. V Jezikovnih pogovorih nam je v svojem iskrivem slogu povedal, kako živi in deluje forum SlovLit, ki je že postal prava skupnost.
Doktor Marc Greenberg je profesor slovanskih jezikov in literature na Univerzi v Kansasu v Združenih državah Amerike. Doktoriral je iz prekmurskega dialekta, ki ga je pritegnil na podiplomskem študiju na Univerzi v Los Angelesu. Trenutno pod njegovim uredniškim vodstvom nastaja Enciklopedija slovanskih jezikov, ki bo obsegala kar milijon in pol besed. Vanjo bomo pokukali v današnji oddaji Jezikovni pogovori.
Če sprejmemo definicijo, da je retorika disciplina javnega prepričevanja, je Donald Trump dober retorik. Koliko so imeli njegov lik pred sabo ustvarjalci drugostopenjskega programa Retorika in javno nastopanje, ki ga pripravljajo na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nam bo povedal profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar. Vir fotografije: vanessazoyd / Pixabay
Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšen retorik je predsednik države Borut Pahor? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje je redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar (ponovitev oddaje zaradi zdravstvenih razlogov). Vir fotografije: Alexas_Fotos / Pixabay
Monografija »Kje pa vas jezik žuli?« med drugim ponuja prvi celovit prikaz jezikovnih zadreg, ki so postale očitne v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice ZRC SAZU. Ta empirično preverljiva osnova je v monografiji nadgrajena, saj jemlje vprašanja in odgovore v Svetovalnici zgolj kot orientacijsko točko, jezikovna vprašanja pa predstavlja kot sinteze jezikoslovnih spoznanj zadnjega desetletja. O odprtih vprašanjjih slovenske slovnice, pravopisa in slovarja in knjigi »Kje pa vas jezik žuli?« bodo v tokratni oddaji Jezikovni pogovori razmišljali avtorji: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss in Nataša Gliha Komac. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Tisti, ki zadnje tedne, zaznamovane s pandemijo koronavirusa, spremljamo vladne novinarske konference, jih na videz poznamo, slabše pa poznamo zahtevno in dragoceno delo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. Gostje bodo tolmačke Tanja Giuliatti Davinić, Mojca Korenjak in Sabina Pokovec. Z njimi se je - na obvezno daljavo - pogovarjala Staša Grahek. Na fotografiji, od leve Mojca Korenjak, Sabina Pokovec in Tanja Giuliatti Davinić
Od izbruha koronavirusne bolezni raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU podrobno spremljajo besede, ki so nastale ob pojavu koronavirusa ali v času epidemije pridobile nove pomene. Ta mesec so predstavili Fran, različico covid-19. “Koronavirusni Fran” vsebuje najpomembnejše nove in že objavljene slovarske sestavke ter nasvete iz svetovalnic, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim virusom. Pregled obsega poleg sodobnega besedja in pravopisno-terminoloških opozoril tudi tematsko zaokrožen pregled zgodovine in etimologije besedja, povezanega z epidemijami, ter izraze, povezane z nalezljivimi obolenji, iz slovenskih narečij. Mesto v Sprotnem slovarju slovenskega jezika so si tako med drugimi zaslužile naslednje besede: asimptomatičen, govorec, helikopterski denar, izolacija, koronabedak, koronačas, koronaobveznica, omejevanje socialnih stikov, predihavanje, prekuževati, samoosamitev.?? Spletno stran Fran.si dnevno obišče od 100.000 do 180.000 ljudi, pojasnjuje današnji gost Jezikovnih pogovorov dr. Kozma Ahačič, ki bo predstavil novo različico priljubljenega jezikovnega orodja. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Zagotovo ste kdaj ob poslušanju lepega glasu po radiu pomislili, kakšen je videz govorca ali govorke. Včasih imamo na podlagi glasu precej jasno izdelano predstavo o videzu nekoga, ki ga nikoli še nismo videli, a se izkaže, da je v resnici videti povsem drugačen. Skupina znanstvenikov, ki je sodelovala z Laboratorijem za računalniško znanost in umetno inteligenco na ameriškem MIT-u, se je lotila odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi kratkega posnetka govora rekonstruirati človekov obraz? Globoko nevronsko mrežo so pripravili do tega, da pregleduje in posluša milijone videoposnetkov govora na Youtubu in svetovnem spletu. Orodje Speech2Face tako postaja vedno bolj vešče prepoznavanja korelacij med govorom in podobo obraza. Zgolj s poslušanjem glasu lahko ustvarja verodostojne podobe govorcev, njihove narodnosti, spola in starosti. Predstojnik Laboratorija za strojno inteligenco na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in izredni profesor dr. Simon Dobrišek pojasnjuje, da gre za poskuse razvoja računalniških globokih nevronskih modelov, ki izberejo oziroma oblikujejo obraz, ustrezen glasu, možno pa je seveda tudi obratno. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Besedo koronavirus vsebujeta že Slovar novejšega besedja iz leta 2013 in druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014. Medtem pa se na spletu pojavljajo nove tvorjenke iz besede korona, na primer koronabedak, koronačas in koronapozdrav. Gost oddaje je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič. Vprašali smo ga, kako deluje v teh dnevih inštitut, kakšna so najpogostejša poizvedovanja na Franu in v Jezikovni svetovalnici, ter katere so nove tvorjenke iz besede korona na spletu. Vir fotografije: Pixabay.
Med številnimi dejavnostmi, v katerih lahko te dni sodelujemo iz domačega naslonjača, je tudi eksperimentalno jezikoslovje. V Sloveniji je nekaj tovrstnih eksperimentov združenih na spletni strani konzorcija KSEnJa - Konzorcija slovenskega eksperimentalnega jezikoslovja. Gost je vodja konzorcija Franc Marušič - Lanko s Centra za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici.
V času epidemije je še več priložnosti, da beremo otrokom. Naštevamo nekaj razlogov in spodbud, ki veljajo za vse čase. Zakaj je pomembno, da otroku beremo tako rekoč od rojstva? Zakaj je dobro, da vidi starše brati in da ima na voljo svoj bralni kotiček? O družinskem in medgeneracijskem branju se je Ana Rozman pogovarjala s Tilko Jamnik, strokovnjakinjo na področju otroške in mladinske književnosti ter branja (ponovitev).
Igra besed je jezikovno-didaktična igra, ki je od lani na voljo tudi na mobilnih telefonih. V njej se lahko preizkusite v znanju kolokacij, ki so tipične sopojavitve besed, kot sta na primer “hitro okrevanje” in “preprečiti epidemijo”. Druga možnost je preizkus v poznavanju sopomenk: aplikacija ponudi besedo, za katero mora igralec ali igralka napisati do tri besede s podobnim pomenom. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo danes ozrli v zanimivo ozadje nastanka in delovanja Igre besed. O tem, kakšne podatke takšne igre potrebujejo in zakaj Slovenci nujno potrebujemo digitalno jezikovno infrastrukturo, bosta govorila doktor Simon Krek in doktor Iztok Kosem, sodelavca na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani in tudi raziskovalca na Inštitutu Jožefa Stefana. Aplikacija Igra besed je nedavno postala tudi del evropskega projekta ELEXIS, pod okriljem katerega nastaja evropska leksikografska infrastruktura. Igra besed bo kmalu na voljo v številnih evropskih jezikih in bo uporabljena pri vpeljavi množičenja v proces nastajanja slovarjev. Strokovnjaki zgodovinski trenutek primerjajo z obdobjem, v katerem so jeziki dobili prevod Biblije. Jeziki, v katere so prevedli Biblijo, so preživeli. Jeziki, ki ne bodo imeli dobre digitalne jezikovne tehnologije, si ne morejo obetati svetle prihodnosti.
Slovenščina po številu govorcev ni majhen jezik. Sodi namreč med pet odstotkov vseh jezikov na svetu, ki imajo več kot dva milijona govorcev. Če k temu dodamo še, da je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije, potem težko trdimo, da je ogrožen jezik. Vendar to še ne pomeni, da slovenščine ne moremo zanemarjati. Po mednarodnem dnevu maternega jezika bosta gosta Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik in Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev. Vprašali ju bomo, kaj danes sploh pomenita ogroženost in zanemarjanje maternega jezika. Vir fotografije: Gerd Altmann/Pixabay
Izgovarjanje tujih lastnih imen in izpeljava iz njih povzročata preglavice že jezikoslovcem, kaj šele slehernikom. Dejstvo je, da pravorečje v javnem prostoru ne uživa pozornosti, ki mu pripada. Ravno zaradi tega je odslej širši javnosti na voljo spletna stran Radiotelevizije Slovenija Govorni pomočnik. Projekt je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu, a je namenjen pravzaprav vsem. Govorni pomočnik ponuja uporabnikom, da na enem mestu najdejo zbirko poslovenjenih in poenotenih izgovorjav tujih in domačih lastnih in krajevnih imen ter drugih besed in besednih zvez z mestom naglasa in naglasnim znamenjem. Orodje bosta predstavili vodja fonetične službe Radia Slovenija in glavna urednica Govornega pomočnika Suzana Köstner ter ena od urednic projekta in lektorica Saša Grčman.
Beneška Slovenija bo v središču tokratne oddaje, ki je nastala kot povzetek pogovora Benečija, tako blizu in tako daleč v Atriju ZRC. Izhodišče dogodka je bil celovečerec Gregorja Božica Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim se je režiser poklonil Benečiji. Sogovorniki so razmišljali o problematiki izseljevanja iz Benečije, vplivu, ki ga je na ta najbolj zahodni slovenski etnični prostor imela hladna vojna, o jezikovni sliki Beneške Slovenije ter dvojezičnem šolskem središču v Špetru Slovenov. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Kinodvor
Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. So tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori. Pripravil jo je Blaž Mazi.
Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Ob nastajanju Velikega madžarsko-slovenskega spletnega slovarja, ki vsebuje več kot 77.000 iztočnic, so njegovi ustvarjalci velikokrat prišli do meja svojih jezikovnih zmožnosti. Pri reševanju posameznih primerov so bili iznajdljivi in včasih tudi sladkosnedi. Mladen Pavičič je šel preizkusit, ali je madžarska sladica somlói galuska res slovenska blejska grmada. V oddaji boste izvedeli, ali se je njegov okus zmotil, sicer pa bomo našteli še nekatere druge primere iz tega pomembnega dela, ki zapolnjuje praznino na tem področju. Čeprav je madžarščina naš sosednji jezik in jezik manjšine, v šolskem sistemu ni dovolj enakomerno navzoča. Še posebej osrednji slovenski prostor ne ponuja pravih možnosti v okviru šolskega sistema. Vse to pa dolgoročno vpliva na medsebojno sodelovanje in poznavanje. Slovar je nastal v sodelovanju slovenistike na univerzi ELTE (Eötvös Loránd Tudományegyetem) in založbe Akadémiai Kiadó ter s finančno pomočjo Vlade Republike Madžarske in madžarskega Ministrstva za človeške vire. Je prosto dostopen in dosegljiv na spletni strani www.szotar.net. Namera za nastanek slovarja je prišla z najvišje državne ravni leta 2012. Ob takratnem obisku madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana v Sloveniji sta državi podpisali izjavo o nameri uresničenja projekta izdelave znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Madžarska stran je svojo namero uresničila, slovenska pa je v teh letih dokončala koncept slovarja. Na slovenski strani letos načrtujejo izdajo prvega dela slovensko-madžarskega spletnega slovarja. V izhodišču bo obsegal 10.000 gesel, njegova rast pa bo odvisna od financiranja. Nosilec projekta je Center za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.
Podnaslove ali podnapise Slovenci dobro poznamo. Mogoče se nam zdijo tako samoumevni, da niti ne opazimo, kako zahtevno delo je za njimi. Pravzaprav morajo delovati neopazno, taki so tudi najboljši, saj filmov in drugih avdiovizualnih vsebin ne gledamo zaradi njih, pa vendar so ključni za vsebinsko razumevanje. Še več, lahko tudi vplivajo na uspeh slovenske filmske umetnosti v tujini – na festivalih, predvajanjih ali pri prodaji tujim distribucijskim in televizijskim hišam. Med prevajalci, ki se ukvarjajo s tem zahtevnim delom, vzbuja posebno pozornost Suzana Čižman Prosenc, ki ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo leta 2019.
Izbrane so finalistke za besedo leta 2019. Glasovalo se bo lahko za besedo ali besedno zvezo izmed 10-ih finalistk, po besednem redu so: brezogljični, milenijec, nebralec, novinec, podnebje, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. Brezogljični je ena izmed številnih besed, ki se uporabljajo v zadnjem letu zaradi zavračanja podnebnih ukrepov. Med različnimi predlogi so jo izbrali, ker gre za novejšo besedo. Zaradi onesnaževanja je med finalistkami tudi beseda podnebje. Med takšnimi, ki označujejo negativne smernice je nebralec. V Sloveniji smo prav letos dobili rezultate petletne raziskave, ki kaže občutno povečanje nebralcev. Finalistka novinec se navezuje na Luko Dončiča, ki je prejel priznanje za novinca leta v ameriški košarkarski ligi NBA. Milenijci so pripadniki generacije, ki je visoko izobražena, obvlada digitalne tehnologije in ima slabe možnosti zaposlitve. Prisilka je prisilna poravnava, za šarcizem je kriv predsednik vlade Marjan Šarec, trgovinska vojna izhaja iz ukrepov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, volk iz zahtev po odstrelu, beseda skiro, ki izhaja iz nemščine, pa je med finalistkami zaradi občutno povečane rabe skirojev. Akcija poteka na pobudo Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Za svojo besedo leta boste lahko glasovali od 3. januarja, zmagovalka bo razglašena 9. januarja točno opoldne. Ob njej bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika prvič lahko razglasili tudi kretnjo leta. Zbirajo tudi najlepšo pesem iz finalistk za besedo leto. Gostja oddaje je članica strokovne komisije dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana ramovša ZRC SAZU.
Neveljaven email naslov