Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

714 epizod

Jezikovni pogovori

714 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

24.05.2016

Boj za prekmursko slovnico

Med drugo svetovno vojno so madžarske okupacijske oblasti Avgustu Pavlu naročile, da napiše slovnico vendskega jezika. Z njo so želeli Madžari dobiti znanstveno delo, ki bi dokazovalo neslovenskost prekmurskega jezika in bi opozorilo na posebni, od slovenščine neodvisni vendski jezik. S tem bi dobili ideološko napisano jezikoslovno delo, ki bi podpiralo priključitev Prekmurja madžarski. Avgust Pavel pa njihovih pričakovanj ni izpolnil. Dokončal je dolgoletno delo in napisal slovnico prekmurskega (knjižnega) jezika, kar so promadžarsko usmerjeni cenzorji prepoznali, zato so njen natis zaustavili. Gre za prvo znanstveno slovnico prekmurščine s čemer je ta jezik prvič normiran in predpisan. Pavel je s slovnico postavil jezikovni spomenik in temelj za ohranitev prekmurskega jezika. O okoliščinah nastanka Prekmurske slovenske slovnice in pomena tega dela za zgodovino slovenskega knjižnega jezika ponovno s prof. dr. Markom Jesenškom.


17.05.2016

Tinjski rokopis

Rokopisna pesmarica iz Rakol pri Tinjah na Koroškem je bila napisana v prelomnem obdobju oblikovanja slovenskega knjižnega jezika, v 19. stoletju. Gre za rokopis, ki odkriva razvitost leposlovne jezikovne zvrsti iz starejših obdobij v koroški deželi, vsebuje pa zbirko cerkvenih pesmi s prvinami rožanščine in podjunščine. V oddaji Jezikovni pogovori smo skupaj z prof. dr. Martino Orožen znova razmišljali o pomenu in značilnostih Tinjskega rokopisa, ki velja za jezikovni spomenik.


10.05.2016

Jezikovni urbanizem

Prostorska zakonodaja se vsakih nekaj let spremeni. Življenjska doba izrazov na področju prostorskega in okoljskega prava je lahko zelo kratka, ponovne spremembe pa povzročijo zmedo v načrtovanju. To zmedo bi lahko pomagal reševati Urbanistični terminološki slovar, na katerega smo čakali pet desetletij. V preteklosti je bilo že več poskusov, da bi napisali to delo, a se strokovnjaki niso mogli poenotiti pri posamičnih izrazih. V oddaji smo pregledali konkretne besede in se ozrli v zgodovino slovenske urbanistične terminologije. Gosta sta bila Breda Mihelič in Matej Nikšič, ki sta uredila Urbanistični terminološki slovar.


03.05.2016

Jezik: sistem, sredstvo in simbol

V zadnjem času se vse bolj kaže, da narodna in jezikovna identiteta ni nujno jasna in enoznačna. Vedno več je govora o hibridni identiteti, o posebnih dinamikah na narodnostnem in jezikovnem področju. Kakšne so te dinamike med govorci slovenskega jezika v Italiji, se bomo pogovarjali z Matejko Grgič, avtorico znanstvene monografije Jezik: sistem, sredstvo in simbol – Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji.


26.04.2016

Materni jezik pri ameriških Slovencih

Mlajše generacije v slengu večkrat uporabljajo izraz muvanje, vendar ta in drugi podobni niso nastali le pod vplivom ameriške popkulture pri nas, ampak so se izoblikovali že med prvo predvojno generacijo izseljencev v Združene države Amerike. Tamkajšnja prva generacija Slovencev je ostala enojezična in se ni nikoli v celoti naučila angleškega jezika. Čeprav so živeli v bolj zaprtih skupnostih, pa je imel angleški jezik nanje vendarle vpliv. Kakšen je bil in kako je slovenščina živela med njimi, ponovno v Jezikovnih pogovorih z dr. Nado Šabec, redno profesorico z oddelka za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Mariboru. Oddajo je pripravila Natalija Sinkovič.


19.04.2016

Likovni jezik

Jeziki se razvijajo, spreminjajo in bogatijo z novimi mediji, v naše sporazumevanja vnašamo vedno več vizualnosti in likovnosti. Poleg zapisanih besed in črk so tu še t.i. čustvenčki, memi, gifi in drugi znaki za enostavno in hitro komunikacijo ter izražanje mnenj in čustev. Morda so to novi piktogrami in hieroglifi. Poleg tega pa v leposlovnih in stvarnih knjigah, predvsem za mlade bralce, ilustracije pripovedujejo vedno lepše in boljše zgodbe. O tem se je Magda Tušar pogovarjala z pisateljem in prevajalcem Boštjanom Gorencem Pižamo in likovnim urednikom Pavlom Učakarjem.


12.04.2016

Kršitve javne rabe slovenskega jezika

Na področju javne rabe slovenskega jezika je največ kršitev povezanih z javnimi prireditvami. Veliko se jih nanaša tudi na spletne predstavitve fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost. Kako v teh primerih ukrepa inšpektorat? Koliko prijavitelji poznajo zakon o javni rabi slovenščine? Kaj lahko inšpektorat naredi za ozaveščanje na področju rabe slovenskega jezika? Gostja je bila magistrica Sandra Vesel, vodja inšpektorata za kulturo in medije.


05.04.2016

Socialna neenakost v razvoju govora

Socialna neenakost vpliva na govorni razvoj otroka v najzgodnejšem obdobju. Izobrazba in poklic staršev se kažeta v spodbujanju govora otrok že od šestega meseca starosti naprej. Takrat se prek jezika začnejo razvijati tudi druge intelektualne sposobnosti, to vse pa vpliva na posameznikov splošni razvoj. O najzgodnejšem obdobju razvoja govora otrok ponovno z dr. Ljubico Marjanovič Umek, redno profesorico razvojne psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.


29.03.2016

Zgode in nezgode pri prevajanju antičnih imen

Rimljani in Grki so poseljevali velik del sveta in ga poimenovali. Kakšno je načelo pri slovenjenju geografskih imen latinskega in grškega izvora? Za katero obliko se odločiti, ko pridemo do prostora, kjer sta sobivali ti kulturi? Praviloma v dilemi izberemo obliko, ki je ustaljena, vendar je ustaljenost lahko nekaj relativnega. O zgodah in nezgodah prevajanja grših in latinskih geografskih imen z dr. Matejem Hriberškom z Oddelka za filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.


22.03.2016

Kakšen je japonski jezik?

Izgovarjava japonskega jezika je razmeroma preprosta, njegova pisava pa sodi med najbolj težavne na svetu. Za branje časopisa je treba obvladati vsaj 1000 pismenk. Čeprav je japonščina za Slovence zahteven jezik, pa se zanimanje zanjo povečuje. V zadnjem času ne le zaradi gospodarskih razlogov, ampak je v ospredju zanimanje za japonsko kulturo. Kako zahteven je za Slovence japonski jezik? Kakšne so njegove osnovne značilnosti? Kdo se ga v Sloveniji uči? O vsem tem ponovno v pogovoru s Chikako Shigemori Bučar in Luko Culibergom s Katedre za japonologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.


15.03.2016

Vpliv spleta na slovenščino

Slovenščina verjetno nikoli ne bo takšna kot je bila pred pojavom spleta, vprašanje pa je kolikšen je ta vpliv. Glede na raziskave, nove tehnologije ne določajo jezik v tolikšni meri, kot je napovedoval tehnološki determinizem. Vpliv sicer je, vendar je še vedno avtor tisti, ki v veliki meri odloča kakšna bo oblika besedil. Gostji oddaje sta dr. Darja Fišer, vodja projekta Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine – JANES in dr. Mija Michelizza, avtorica znanstvene monografije Spletna besedila in jezik na spletu.


08.03.2016

Fenomen kletvic in psovk

Kletvice in psovke »delujejo« ne da bi se popolnoma zavedali njihovega pravega pomena. Dokaz za to je otrok, ki ob preklinjanju zazna razburjenje, ne razume pa pomena. V drugem delu oddaje smo konkretneje analizirali nekaj pogostih kletvic in zakaj delujejo. Ob njihovi izgovarjavi jih nismo prekrili s piskajočim zvokom, kot bi to morali, če bi šlo za namerno in žaljivo preklinjanje. Oddaja je namreč namenjena njihovi analizi. Gost je bil doc. dr. Bernard Nežmah, avtor knjige Kletvice in psovke. Vir fotografije: Wikimedia Commons


01.03.2016

Izvor kletvic in psovk

Kletvice in psovke so univerzalne, zelo redke kulture jih ne poznajo. Domnevamo lahko, da je človek svoje razburjenje in vznemirjenje od nekdaj izrekal z njimi, in ne le z medmeti. Njihova raba pa se razlikuje. Nekoč so bile kletvice povezane z izrekanjem prekletstev, danes pa poskušamo z njimi predvsem sprostiti razburjenje in sprožiti užaljenost. Kakšen je izvor kletvic in psovk? Koliko je izvornih slovenskih kletvic? Ali smo jih res veliko prevzeli od narodov nekdanje Jugoslavije? Gost je Bernard Nežmah, ki je doktoriral iz kletvic in psovk. Vir fotografije: wikimedia.org


23.02.2016

Kitajgleščina

Angleščina dobiva v azijskih državah povsem nove lokalne oblike, ki imajo s klasično angleščino vse manj skupnega. Takšen je tudi primer posebnega govora oziroma slenga, ki meji že na nov jezik in ga govorijo v Hong Kongu. Pravijo mu kongish. Zelo popularen je postal med mladimi po izbruhu tako imenovane dežnikarske revolucije v Hongkongu, pred dobrim letom dni. O vplivu angleščine na kitajski jezik smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Petrovčič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. O kongishu pa je poročal naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček.


16.02.2016

Kitajski jezikovni izzivi

Po podatkih kitajskega ministrstva za izobraževanje kar 30 odstotkov Kitajcev ne govori kitajskega skupnega jezika. To je posledica jezikovne raznolikosti kitajskega prostora, razlik med severom in jugom, podeželskim in mestnim okoljem. O kitajskih jezikovnih izzivih smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Petrovčič z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani. O ogroženih kitajskih jezikih pa je poročal naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček.


09.02.2016

Od nürnberških procesov do Bruslja

Nürnberški procesi proti vojnim zločincem v letih 1945/46 veljajo za velik napredek na področju simultanega tolmačenja. Doprinesli so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali preko slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi. Prva mednarodna organizacija, ki je pozneje vzpostavila stalno službo za simultano tolmačenje, so bili Združeni narodi leta 1947. Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije pa sodi danes med največje na svetu. V drugem delu oddaje o zgodovini tolmačenja smo se posvetili 20. in 21. stoletju.


02.02.2016

Od dragomanov do poklicnih tolmačev

Učenje tujih jezikov je bilo v starih civilizacijah ponižujoče, saj so same sebe in svoje jezike dojemale kot večvredne. Vendar so zaradi trgovskih, vojaških in osvajalskih interesov morale stopiti v stik s tujimi kulturami in pri tem so jim bili v pomoč dragomani. To so bili ljudje, ki so se znali sporazumeti s tujci in so istočasno prevzeli vlogo vodnika, diplomata oziroma pogajalca in vojaka. V Jezikovnih pogovorih se bomo posvetili zgodovini tolmačenja. Začeli smo z dragomani.


26.01.2016

Jezični možje

Ali bi znali tujcu v nekaj stavkih povedati, zakaj je slovenščina za Slovence tako pomembna? Našteti glavne osebnosti in dela, ki so nekaj posebnega tudi na mednarodni ravni? Jezikoslovec Kozma Ahačič in ilustrator Jaka Vukotič sta to skušala storiti s knjigo Jezični možje, prvim delom za mlajše in odrasle bralce, ki duhovito in poučno pripoveduje zgodovino slovenskega jezika. Kako sta se tega lotila in kakšni so prvi odzivi, sta predstavila v Jezikovnih pogovorih.


19.01.2016

Vrednotenje slovenistike v znanosti

Slovenistika ima že v izhodišču manjši znanstveni vpliv v mednarodnem prostoru kot naravoslovne znanosti, saj je nacionalno specifična. Ima pa velik pomen za narodno kulturo. Ali je znanstveno odličnost slovenistike primerno meriti na svetovni ravni? Ali je smiselno više ovrednotiti citiranje prispevkov s področja slovenistike v slovenščini kot tistih v angleščini, zaradi spodbujanja slovenistike? Kako lahko spletne objave izboljšajo objektivnost merjenja znanstvene odličnosti? Gost je bil prof. dr. Miran Hladnik, odgovorni urednik Slavistične revije.


12.01.2016

Sporazumevanje gluhoslepih, 2.del

Z gluhoslepo osebo se lahko sporazumemo, če se prilagodimo njenim sposobnostim in se naučimo vsaj nekaterih načinov sporazumevanja. Pri tem je pomembno z gluhoslepo osebo ustvariti tak odnos, da skupaj z njo odkrivamo zanjo primeren in učinkovit način sporazumevanja. Pri veliki večini načinov prilagojenega sporazumevanja je potreben telesni stik. Zato je koristno, če se na to že predhodno pripravimo in v trenutku, ko je drugi osebi treba dovoliti vstop v svoj osebni prostor, to tudi storimo, je zapisala Simona Gerenčer Pegan v knjigi Osebe z gluhoslepoto in načini sporazumevanja. V drugem delu pogovora smo se posvetili možnostim, ki jih imajo gluhoslepi pri sporazumevanju v družbi.


Stran 20 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov