Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Jezikovni pogovori

573 oddaj

573 oddaj


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Jezikovni pogovori

Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.


02.03.2021

Slovenskim youtuberjem je jezik zelo pomemben

YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Svoje izsledke je objavila v zborniku slovenističnega simpozija Obdobja. »Večina slovenskih youtuberjev se odloči za snemanje v svoji materinščini, ne le zato, ker se v njej dobro počutijo, ampak tudi zato, da se laže povežejo z gledalci in delujejo pristneje. Izbira jezika ni več vedno določena z identiteto, ampak je lahko tudi rezultat premišljene odločitve, kateri (in kakšen) jezik bo komu prinesel največjo korist in pomagal doseči cilje trženja. Tisto, za kar si prizadevajo ustvarjalci vsebin, torej ni knjižni jezik, temveč jezik, ki bo blizu slovensko govorečemu, pretežno mlajšemu občinstvu, zato se v slovenskih zapisih na YouTubu pogosto znajdejo tudi angleške besede, včasih vsaj delno poslovenjene, največkrat pa kar v citatnem zapisu. Dokler gledalci YouTuba, ki po vsej verjetnosti spremljajo tudi kanale v angleščini, prepoznajo priljubljen tip videoposnetka le po naslovu – čeprav je ta v angleščini, vsebina pa v slovenščini – je namen dosežen. Kljub primatu angleščine v svetu in na spletu ima torej slovenščina še vedno svoj prostor na YouTubu, le da po večini ne v svoji knjižni različici.«

19 min 39 s

23.02.2021

Prevodni pranger

Festival Prevodni pranger je letoss drugič pripravilo društvo Prevodni pranger. Namenjen je izmenjavi odločitev in komentarjev o izbranih prevodih leposlovja in humanistike v slovenščino. Pandemija je srečevanja iz Lutkovnega gledališča Maribor prestavila na splet, tam smo jeseni spoznavali prevode iz angleščine – mladinske književnosti in klasikov, Joycea in Orwella, zadnji, četrti večer bodo izpeljali, ko se bo mogoče sestati in razpravljati v živo. V oddaji se spominjamo tretjega, več kot dveurnega januarskega večera o prevodih Urške Brodar iz nemščine za gledališče. foto: Pranger

19 min 17 s

16.02.2021

Solčavski govor je najbolj zahodno štajersko narečje

V registru nesnovne kulturne dediščine je odslej tudi solčavski govor. Gre za najbolj zahodno različico štajerskega narečja. Govor je poseben zaradi arhaičnosti in mnogih vplivov koroške narečne skupine. Pobudo za vpis je dala Občina Solčava z znatno podporo nosilcev nesnovne dediščine, jezikoslovca Petra Weissa, Zavoda Poseben dan in upokojene učiteljice Marte Orešnik. Za ohranjane narečja v Solčavi in Logarski dolini veliko prispevajo v tamkajšnji podružnični šoli. Učitelji in učenci namreč ob različnih priložnostih na proslavah nastopajo v domačem jeziku. Da narečna beseda odmeva tudi širše, izven Solčave z dobrimi 500 prebivalci, pa poskrbijo tamkajšnji ljubiteljski igralci in glasbeniki. foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

19 min 18 s

09.02.2021

Estetski naboj slovenskega jezika se začenja s Prešernom

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni in ji na ta način omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, pa tudi ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti Prešernove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom (ponovitev pogovora).

22 min 3 s

02.02.2021

40 odstotkov predšolskih otrok potrebuje pomoč logopeda

Otroci so imeli pred desetletjem veliko manj težav pri razvoju govora. Logopedi opozarjajo na preveliko rabo dud, premalo motoričnih izkušenj s tršo hrano in pretirano rabo zaslonskih medijev v zadnjih letih. V desetih letih se je sicer diagnostika izboljšala, vendar ne toliko, da bi predtem lahko spregledali tako veliko otrok s težavami pri razvoju govora. Monika Rataj, prof. defektologije, surdopedagoginja-logopedinja, opozarja, da se starši za obisk svojega otroka pri logopedu ne odločijo pravočasno. Zanj bi se morali odločiti takoj, ko opazijo večje razlike v primeri z vrstniki. Logopedi jim bodo pomagali z različnimi vajami, med drugim jim lahko »predpišejo« tudi poslušanje pravljic. Monika Rataj je sodelovala pri ustvarjanju 12-ih zvočnih pravljic Lahkonočnic z vajami za 12 najteže izgovorljivih glasov. Povedala nam je, katere pravljice so dobre za razvoj govora otrok, na kaj naj bodo starši pozorni, pa tudi, kakšna je dobra raba zaslonskih medijev. Biti mora predvsem aktivna. Foto: Cicido, cicido! ilustracija Lea Vučko

20 min 23 s

26.01.2021

Posebni, unikatni jezikovni izraz Konstantina Kavafisa

V oddaji Jezikovni pogovori bo tokrat tekla beseda o samosvojem jezikovnem izrazu in motiviki enega najbolj priznanih grških modernih pesnikov Konstantinu Kavafisu, čigar jezikovni razpon je zelo širok. Jemlje namreč iz stare, helenistične in bizantinske grščine, v pesem pa vtke tudi jezik dimotiki, sprva nekakšen grški pogovorni jezik, ki pa je sčasoma postal standardiziran, ne da bi pesmi pri tem izgubljale melodičnost. Več o pesnikovi izrazno jezikovni mešanici bo povedala dr. Dragica Fabjan Andritsakos, ki je njegov celoten literarni opus – pesmi, ki jih je Kavafis izdal za časa svojega življenja in pesmi, pozneje odkrite v njegovem arhivu –, prevedla neposredno iz grščine.

26 min 13 s

19.01.2021

Kaj je bilo prej: hišno ime ali priimek?

Ljudje so se najprej razlikovali po imenih, nato pa po posestih oziroma hišah, v katerih so živeli, in priimkih. Kaj je bilo prej, priimek ali ime hiše, ni jasno, saj je lahko ime hiše vplivalo na oblikovanje priimka in obrnjeno. Posesti so pogosto dobile ime po gospodarju, redkeje po gospodarici, svetnikih, značilnostih območja posesti in poklicih. Veliko hišnih imen izvira iz poklica kovač, na primer Pr' kovač, vendar ne v Kropi, v kateri je bilo največ kovačev, saj jih med sabo ne bi mogli razlikovati. Še posebno zanimivi sta hišni imeni v Ovsišah pri Podnartu, ki se imenujeta Porta in Festnga. Hiši so zgradili v začetku 20. stoletja, ko se je na Daljnem vzhodu bila bitka med Rusijo in Japonsko pri Port Arthurju. Ker sta družini med seboj tekmovali v graditvi, so hiši poimenovali po bitki, o kateri so takrat pisali v časopisih. Hišna imena so bogat nosilec dediščine, zato so jih vpisali v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Zbiranje pa se je uvrstilo tudi med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine Evropske unije. V oddaji bomo prikazali zanimivo ozadje nastajanja hišnih imen; nekatera kot zgoraj omenjeni so nastala na podlagi večjih svetovnih dogodkov, druga, kot je hišno ime Pr' Prdec, pa pričajo o samozavesti njihovih nosilcev. Gosta oddaje sta vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske Klemen Klinar in dialektologinja dr. Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sta med najzaslužnejšimi za vpis hišnih imen na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Vir fotografije: Klemen Klinar

31 min 39 s

12.01.2021

Michael Biggins, poliglot, ki se v prostem času najraje posveča slovenščini

Michael Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … V sproščenem in prijetnem pogovoru je povedal, kako je s Tomažem Šalamunom prevajal njegovo poezijo, kaj bi nam lahko novega odkrilo pozorno branje romana Lojzeta Kovačiča Prišleki in kako bi prepričal ameriškega založnika v izdajo trilogije Mladost pri Svetem Ivanu Vladimirja Bartola. Slovenija je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiva, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Narodna in univerzitetna knjižnica mu je ob začetku leta podelila Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge in vseživljenjsko ohranjanje, prevajanje in promocijo slovenske pisne kulturne dediščine na najvišji ravni v mednarodnem prostoru.

40 min 18 s

05.01.2021

"A si ti tud ven padu?"

Dr. Zdravko Zupančič je "pisatelj po duši, pesnik po srcu in predavatelj v Šoli retorike po službeni dolžnosti". Veščine nastopanja in javnega govora raziskuje in poučuje že več kot trideset let. Dr. Zupančič zase pravi, da "govorce za javnost tako opogumi in usposobi, da spregovorijo tudi takrat, ko jagenjčki obmolknejo". Ker je bil, tako kot večina drugih, med pandemijo vržen v ocean spletne komunikacije, je spoznanja zbral v priročniku Mali vedež spletne retorike. "Človek je še vedno najmočnejši medij in človek je govorjenje! Po tem se razlikujemo od drugih vrst. Tudi druge vrste se sporazumevajo, ampak ljudje govorimo ... Nisem privrženec velikega števila vizualnih dodatkov in slikovnega gradiva. Tudi med pandemijo, torej v komunikaciji na spletu, je človek, ki govori, skupek tega, kaj pove in kako to pove. Če je to dvoje dobro, potem tudi med korono zadostuje samo obraz govorca." Kdo bi si spomladi leta 2020 mislil, da bo življenje težje za vodje spletnih sestankov, udeležence spletnih srečanj, izvajalce seminarjev in gostitelje dogodkov? Stara veščina, ki so jo čislali od Azije do Aten, se je znašla v povsem novih okoliščinah, te pa zahtevajo od nas, da se prilagodimo. Zakaj in kako?

18 min 57 s

29.12.2020

Počivalšek + vavčer + počitek = počivavčer

Počivavčer je zanimiva in zabavna nova tvorjenka iz priimka Počivavšek, vavčerja in počitka. Beseda se sicer ni uvrstila med 11 finalistk za besedo leta 2020, kaže pa na to, kako zabavno je ustvarjati nove besede. Na to opozarja tudi neologizem leta 2020 wuhobran in drugi predlogi. Skupaj s tujimi besedami leta smo jih pregledali z dr. Simon Klemenčič, članico komisije in pobudnico akcije Beseda leta. V njej sodeluje Znanstvenoraziskovalni center SAZU, spletni portal RTV Slovenija in časopisna hiša Delo. Foto: BoBo.

19 min 34 s

22.12.2020

Slovenskim youtuberjem je jezik zelo pomemben

YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Vir fotografije: Pixabay.

19 min 40 s

15.12.2020

Vesna Mikolič: Izrazi moči slovenskega jezika

Jezikovne možnosti, ki vplivajo na učinek sporočila.

20 min 21 s

08.12.2020

Adam Bohorič je bil del evropske intelektualne elite časa

Leta 1520 se je rodil Adam Bohorič, ki je soustvarjal temelje slovenskega jezikoslovja. Deloval je v izjemnih političnih in verskih okoliščina 16. stoletja, vplival na druge mislece in se srečeval z njimi. Kako pomemben je bil v resnici Bohorič za Slovence takratnega časa? Kako se je laiku uspelo vključiti v vrhunske protestantske intelektualne kroge in kaj je storil za Slovence sodobnosti? Prva slovenska slovnica Zimske urice proste (Arcticae horulae succisivae) je v latinščini izšla leta 1584. V njej je Bohorič s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. Šele leta 1987 jo je v slovenski jezik prevedel Jože Toporišič. O Bohoriču premišljuje zgodovinar dr. Jonatan Vinkler.

29 min 2 s

01.12.2020

Žvrgolišče, bregomačke, lenišče, cijaz, betežnišče …

Gost je prof. dr. Marko Snoj, avtor Slovarja Pohlinovega jezika. Knjiga na skoraj tisoč straneh prikazuje več kot 12 tisoč besed in besednih zvez, ki jih je v 18. stoletju opisal ali uporabil naš prvi narodni buditelj Marko Pohlin. Snoj je predstavil številne zanimive primere iz tega dela, kot so dobrodošlica, sinkinja, poročnica, epatke, areč … Slovar je zabavno branje, v njem ne manjka niti področje spolnosti, saj je Pohlin ustvarjal tudi besede za intimne dele ženskega telesa in spolne prakse. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

23 min 28 s

24.11.2020

V Istri je tašča madona

Poimenovanje za taščo v italijanskem knjižnem jeziku je suocera, govorci italijanskega istrskobeneškega narečja pa ji rečejo madona. To je le eden izmed zanimivih primerov istrobeneščine, ki jo je v 12. stoletju vpeljala Beneška republika in je bila do konca druge svetovne vojne osrednji istrski sporazumevalni jezik. O dediščini in zanimivih primerih istroveneta, kot se istrskobeneško narečje imenuje po italijansko, v pogovoru z izr. prof. dr. Suzano Todorović, avtorico Istrskobeneškega jezikovnega atlasa severozahodne Istre. Na fotografiji: Suzana Todorović.

18 min 49 s

17.11.2020

Umetna inteligenca proučuje naša čustva z branjem novic

Si predstavljate čarobno orodje, ki bi lahko napovedalo gibanje delnic in tečajev? Si lahko zamislite orodje, ki bi politikom ponujalo odgovor, kakšna je realna temperatura različnih strasti med ljudstvom? V tujini je področje analize sentimenta v novicah z globokimi nevronskimi mrežami zelo napredovalo in ga velike borzne hiše, banke in finančniki uporabljajo za predvidevanje dogodkov na finančnih trgih. Slovenski jezik je v tem smislu v manjšem zaostanku, a to se spreminja. Asistent na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in doktorski študent na Inštitutu Jožef Štefan Andraž Pelicon je s sodelavci v okviru raziskave zasnoval arhitekturo na osnovi nevronskih mrež, ki se (s človeško pomočjo) uči prepoznavati čustva in splošno razpoloženje v korpusih novic v slovenskih medijih. "Modeli, ki uporabljajo omenjeno arhitekturo, dosegajo primerljive rezultate z že obstoječimi modeli in so sposobni učinkovitega učenja," pojasnjuje Andraž Pelicon. Nekoč bomo prispeli do točke, ko bo umetna inteligenca morda vedela o nas več, kot vemo sami.

15 min 12 s

10.11.2020

Kaj so naredili narobe prevajalci?

Potem ko so prevajalci v skupini Prevajalci, na pomoč! na Facebooku objavljali sporočila o minimalni tarifi za svoje delo, jih je Agencija za varstvo konkurence opozorila, da s tovrstnimi objavami omejujejo svobodno oblikovanje cen za prevajalske storitve, to pa je z zakonom prepovedano. Med prevajalci je završalo, saj so dobili občutek, da se je agencija spravila na najšibkejši člen v prevajalski verigi samo zato, ker so se neformalno pogovarjali o dostojnem plačilu za svoje delo. Kako naj si prevajalci razlagajo opozorilo Agencije za varstvo konkurence? Vir fotografije: Pixabay.

42 min 2 s

03.11.2020

Prekmurski Romi štejejo drugače kot dolenjski.

Romski jezik šteje v Evropi več kot 1000 narečij, v Sloveniji jih poznamo vsaj štiri: prekmursko romščino, dolenjsko romščino, narečje, ki ga uporabljajo gorenjski Sinti in romščino, ki jo uporabljajo priseljeni Romi z balkanskih območij. Razlike med narečji so velike, saj se govorci razumejo le na najosnovnejši ravni, tudi štejejo različno. Dolenjski Romi štejejo v romščini do 4, naprej pa v slovenščini in hrvaščini. Prekmurski Romi pa štejejo do 10 v celoti v romščini. V Sloveniji šele v zadnjih 15 letih v večji meri nastajajo pisni viri v romskem jeziku. Redno ga uporabljajo predvsem starejše generacije in je omejen na zasebno okolje, zato se kažejo znaki njegovega izumiranja. Pred svetovnim dnevom romskega jezika, ki je na 5. november, smo ponovili oddajo v kateri je bila gostja Samanta Baranja, ki ji je romski jezik materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otrok. Na Pedagoškem inštitutu je delovala kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom, je tudi ustanoviteljica Romskega akademskega kluba.

20 min 11 s

27.10.2020

Najboljši podnapisi so tisti, ki jih ne opazimo. To pa ne bi smelo veljati za njihove avtorje.

Preko podnapisov preberemo za nekaj knjig besedila na leto, podnapisi vplivajo na znanje maternega jezika in nas spodbujajo k učenju tujih jezikov. Pa vendarle njihova kakovost upada. Naročniki skušajo nižati tarife z možnostjo uporabe strojnih prevajalnikov, ki pa vendarle ne morejo nadomestiti ustvarjalni proces prevajanja. V nekaterih državah je prevajalcem podnapisov prepovedano, da bi se organizirali v sindikate, ker naj bi to pomenilo kartelno združevanje. Veliko vprašanje ostajajo tudi avtorske pravice. V oddaji bomo opozorili na izzive s katerimi se soočajo prevajalci avdiovizualnih vsebin in na najnovejša priporočila na tem področju. Gostja je predsednica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Jerca Kos. Priporočila društva so predstavili prejšnji teden na mednarodni konferenci Podnaslavljanje: med znanostjo in umetnostjo, ob podpori Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji.

17 min 56 s

20.10.2020

»Franca inu Mina, tu imata te bukve, pa pazita, da jih ne izgubita.«

Rokopisi niso le predhodniki tiskanih knjig, saj so dolgo časa sobivali s knjigami. V baročnih bratovščinah je z njimi prepevalo in molilo več deset tisoč Slovencev, zato je tudi jezikovni vpliv teh rokopisov velik. Monografija Slovensko slovstveno izročilo nekatere predstavlja prvič, njen avtor Matija Ogrin nam je ob njihovi zgodovinski vlogi predstavil tudi zanimive zapiske izposojevalcev, ki pričajo o njihovi širši rabi.

21 min 42 s

Stran 1 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov