Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gradež je prav posebna vas pri Turjaku južno od Ljubljane, kjer deluje skupna tradicionalna vaška sušilnica sadja. Toda sušilnica je prostor, kjer se domačini družijo, pogovarjajo in hkrati ohranjanjo stare običaje (ponovitev).
400 epizod
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Gradež je prav posebna vas pri Turjaku južno od Ljubljane, kjer deluje skupna tradicionalna vaška sušilnica sadja. Toda sušilnica je prostor, kjer se domačini družijo, pogovarjajo in hkrati ohranjanjo stare običaje (ponovitev).
Velika planina je planšarski raj najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kar nista že odnesla čas in modernizacij.
Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne (ponovitev).
Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira ...
Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več (ponovitev).
Idrija je imela nekoč zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. V 19. stoletju pa se je tudi tam prebudila slovenska narodna zavest. Več o meščanstvu v Idriji pa v pogovoru z Ivanom Merljakom predstavlja Mirjam Gnezda Bogataj iz Mestnega muzeja Idrija.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli (ponovitev oddaje).
Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel novi vek. Zaradi tega so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža? Prisluhnite v ponovitvi oddaje.
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival lintver, na drugem pa ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).
Na Gori je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini na tej kraški planoti nad Ajdovščino. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem in jih prenašali iz roda v rod (ponovitev).
Ponovitve oddaj o mitih na Slovenskem nadaljujemo v Zgornjem Posočju. Tam so se rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že razmeroma zgodaj so jih začeli tudi zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem lahko srečamo še danes.
V alpskem svetu, kjer je življenje lepo, a težje kot v ravnini, je veliko mitov in legend. To velja tudi za naš svet pod Triglavom. Danes ponavljamo oddajo o Mitih in legendah triglavskega pogorja, ki jih načrtno zbirajo v Triglavskem narodnem parku.
V tokratni oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija, programa ARS, bomo predstavili uredništvo glasbenih oddaj. Tudi v njem so delali in še dalajo pomembni slovenski glasbeni ustvarjalci, muzikologi in kritiki. Dolga leta sta bila naša redna sodelavca tudi skladatelj prof. Pavel Mihelčič, ki kljub upokojitvi še vedno pripravlja svojo redno tedensko glasbeno oddajo, ter muzikolog in kritik dr. Franc Križnar.
Ob 60. obletnici 3. programa Radia Slovenija - programa Ars bomo predstavili novinarja in urednika dveh zvrsti oddaj v govornem delu uredništva za kulturo programa Ars, in sicer že upokojeno Majo Žel Nolda s področja vizualne umetnosti in Vlada Motnikarja, ki je strokovnjak za književnost.
V oddaji Kdo smo ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija – programa ARS predstavljamo dva že upokojena novinarja in urednika uredništva za kulturo programa ARS, in sicer literata Andreja Arka in Marjana Strojana. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.
V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.
Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.
Na Gori je je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini na tej kraški planoti nad Ajdovščino. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem in jih prenašali iz roda v rod (ponovitev).
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).
Neveljaven email naslov