Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.
400 epizod
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.
Sveti Miklavž je bil zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, kjer ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru.
Redko kateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? (Ponovitev oddaje)
V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je veliko bolj sproščena oblika od tlačanstva, saj temelji na svobodi posameznika, ki vstopa v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge.
Ob stoti obletnici prve svetovne vojne smo veliko napisali in povedali o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.
Začetki šolstva na Slovenskem segajo v antiko, a prve formalne oblike srečamo šele v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku in potem v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije ... Sogovornik je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okolíš. Arhiv: AR92556 \t\t\t\tTraja: 55,02 min
Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času avstro-ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijoličaste in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.
Danes ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda tik pred koncem druge svetovne vojne. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa Narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Danes ponavljamo oddajo o Koroškem plebiscitu, od katerega te dni mineva 101 leto. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva. Za avstrijsko stran je bil plebiscit zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Avtor oddaje je Ivan Merljak. AR92567\t\t\t \t\t\ttraja: 42,05 min
Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. Skozi več milijonov let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočletja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi.
Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kot je bilo tedaj v navadi. Posneli so ga mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega.
Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o svojem ravnanju v času, ki postaja zgodovina. Danes ponavljamo oddajo Čas spominov, ki je refleksija nekaterih udeležencev osamosvojitvene vojne.
Na sporedu je ponovitev oddaje „NOVA GORICA“ s podnaslovom Paradigma nove Evrope.Nova Gorica je nastala ob bridkosti izgube Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja tik po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo lokalne skupnosti.
Tovarna mopedov Tomos v Kopru je že v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni začela izdelovati mopede, ki so postali prvo prevozno sredstvo za mnoge Slovence. Danes ponavljamo oddajo „Tomos - slovenska pot v mobilnost“, ki pa se je po spletu okoliščin končala s propadom proizvodnje. A spomin med ljudmi še živi.
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo. Avtor oddaje, ki jo zdaj ponavljamo, je Ivan Merljak.
V okviru oddaj Mejniki identitete danes ponavljamo oddajo o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.
Danes ponavljamo oddajo o kraških pojavih. Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.
S prihodom železnice so se korenito predrugačili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se s prihodom železnice začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi. Prisluhnimo ponovitvi oddaje avtorja Ivana Merljaka.
Neveljaven email naslov