Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Hrvaško je poleg epidemije koronavirusa prizadel še potres. Hrvaški filozof Srećko Horvat pravi, da so se pojavile nestabilne razmere, ki jih nihče ni pričakoval. Čeprav se mogoče komu zdi, da živimo v času apokalipse, Horvat pojasnjuje, da apokalipsa ni konec sveta, ampak je lahko tudi odkritje. “Kar se zdaj dogaja s svetovno pandemijo koronavirusa, je odkritje, v smislu: zdaj padajo maske. Padajo maske populističnih vodij, ki so se na začetku virusu smejali in ga poimenovali kitajski virus, zdaj pa uvajajo izredne razmere. V tem smislu ne mislim, da je ta virus konec sveta, čeprav je videti apokaliptično. Ravno nasprotno, ta kriza odpira veliko prostora za neki drugačen svet po koronavirusu. Za svet po apokalipsi.”
Horvat se ekspertno ukvarja s pojmi subverzivnosti, radikalnosti ter tudi ljubezni. V danem trenutku je subverzivno na novo izprašati koncept – socialnega distanciranja: “Vsi nam govorijo, da je nujna telesna prekinitev stikov. Ne razumite me narobe, zelo resno jemljem ta virus, tudi sam sem v izolaciji že več kot 10 dni, zelo dobro vem, kaj pomeni socialno distanciranje. Mislim, da ta pojem napeljuje na napačno pot. Zato ker moramo zdaj ohranjati odnose brez stikov, po drugi strani pa potrebujemo več medsebojnega sodelovanja kot kadar koli prej.”
“Dejstvo, da delamo vse, tudi v samoizolaciji, da upočasnimo širjenje virusa, ne pomeni, da ne smemo biti v istem času kritični. Tu je ključna – ljubezen. Ne neka naivna ljubezen, ampak določena vrsta solidarnosti, ki se znova rojeva.“
Priznava, da v teh razmerah potrebujemo nadzor. Ker če se ljudje vedejo neodgovorno, morajo za to obstajati sankcije: “Problem pa je v tem, ker so na oblasti ljudje, ki bodo to vzeli kot opravičilo, da uvedejo razmere, ki bi lahko ostale tudi po tem, ko se kriza umiri.”
“V tej krizi se je humor vrnil na velika vrata. Skozi humor se kažeta tudi subverzivnost in možnost, da se izvlečemo iz mračnih časov. Realnost postaja surrealna. Dogaja se to, kar si nismo mogli zamisliti niti v najslabših znanstvenofantastičnih filmih.“
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Hrvaško je poleg epidemije koronavirusa prizadel še potres. Hrvaški filozof Srećko Horvat pravi, da so se pojavile nestabilne razmere, ki jih nihče ni pričakoval. Čeprav se mogoče komu zdi, da živimo v času apokalipse, Horvat pojasnjuje, da apokalipsa ni konec sveta, ampak je lahko tudi odkritje. “Kar se zdaj dogaja s svetovno pandemijo koronavirusa, je odkritje, v smislu: zdaj padajo maske. Padajo maske populističnih vodij, ki so se na začetku virusu smejali in ga poimenovali kitajski virus, zdaj pa uvajajo izredne razmere. V tem smislu ne mislim, da je ta virus konec sveta, čeprav je videti apokaliptično. Ravno nasprotno, ta kriza odpira veliko prostora za neki drugačen svet po koronavirusu. Za svet po apokalipsi.”
Horvat se ekspertno ukvarja s pojmi subverzivnosti, radikalnosti ter tudi ljubezni. V danem trenutku je subverzivno na novo izprašati koncept – socialnega distanciranja: “Vsi nam govorijo, da je nujna telesna prekinitev stikov. Ne razumite me narobe, zelo resno jemljem ta virus, tudi sam sem v izolaciji že več kot 10 dni, zelo dobro vem, kaj pomeni socialno distanciranje. Mislim, da ta pojem napeljuje na napačno pot. Zato ker moramo zdaj ohranjati odnose brez stikov, po drugi strani pa potrebujemo več medsebojnega sodelovanja kot kadar koli prej.”
“Dejstvo, da delamo vse, tudi v samoizolaciji, da upočasnimo širjenje virusa, ne pomeni, da ne smemo biti v istem času kritični. Tu je ključna – ljubezen. Ne neka naivna ljubezen, ampak določena vrsta solidarnosti, ki se znova rojeva.“
Priznava, da v teh razmerah potrebujemo nadzor. Ker če se ljudje vedejo neodgovorno, morajo za to obstajati sankcije: “Problem pa je v tem, ker so na oblasti ljudje, ki bodo to vzeli kot opravičilo, da uvedejo razmere, ki bi lahko ostale tudi po tem, ko se kriza umiri.”
“V tej krizi se je humor vrnil na velika vrata. Skozi humor se kažeta tudi subverzivnost in možnost, da se izvlečemo iz mračnih časov. Realnost postaja surrealna. Dogaja se to, kar si nismo mogli zamisliti niti v najslabših znanstvenofantastičnih filmih.“
V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki
Neveljaven email naslov