Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.
"Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica."
V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: "Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev."
Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena.
"Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Iz Lombardije, pokrajine v Italiji, ki jo je prvi val epidemije najbolj prizadel, se nam je oglasila Maja Stepančič. Tam je preverila, kakšno je življenje po epidemiji covida-19. Spomnimo, da so ravno v Italiji lani odkrili prvega pacienta s koronavirusom v Evropi, Italija pa je bila potem tudi ena najbolj prizadetih zahodnih držav. Imela je izjemno strogo zaprtje, ljudje niso smeli niti iz svojih stanovanj, danes pa je tam povsem drugače.
"Ulice so polne, lokali, ki so utrpeli veliko škodo, spet obratujejo. Niso vsi odprti, tudi ob krajšem sprehodu po središču mesta vidimo povsem zaprte lokale, a vendar se je življenje v določeni meri vrnilo v stare tirnice. A Italijani ostajajo previdni, v zaprtih prostorih še vedno vsi nosijo maske, peljala sem se s podzemno železnico in tam ni bilo niti enega, ki ne bi imel maske. Tukajšnji sogovorniki so mi dejali, da se tiste, ki ne nosijo mask, opozori. In čeprav nisem verjela, da nekdo resnično opozarja ljudi na podzemni, naj si nadenejo masko čez nos, pa sem potem tudi sama to doživela. Mlajši fant se je pogovarjal po telefonu, brez maske na ustih in starejša gospa ga je opozorila, naj si jo nadene. In brez protesta si jo je fant nadel. Italijani so povsem posvojili maske, ni jim nič nenavadnega, če jih morajo nositi. Tako je že skoraj leto in pol in pravijo, da si ne predstavljajo dne, ko bodo maske samo še spomin. Nasprotno, tukaj celo pravijo, da bi morale maske ostati obvezne v določenih zaprtih prostorih, kot je denimo podzemna železnica."
V Italiji zaradi ukrepov in cepljenja potrjujejo majhno število pozitivnih, včeraj jih je bilo v celotni državi 2697, kar je 0,4 odstotka, opravljenih je bilo 662.000 testov. V Italiji je določen odstotek precepljenosti prebivalcev proti covidu mogoče pripisati tudi temu, da si nikoli več ne želijo podoživeti tistega, kar so doživeli lani. Po najnovejših podatkih naj bi bilo polno cepljenih kar 82 odstotkov ljudi: "Imunolog Sergio Abrignani pravi, da je možno pripisati uspeh cepilne kampanje in dobremu stanju Italije tudi odločnosti vlade, ki kljub protestom ne spušča kriterijev."
Po letu in pol od izbruha covida-19 v Evropi pa je Maja obiskala tudi mesto Codogno, kjer je zbolel pacient številka ena.
"Prodajalec sadja in zelenjave, ki je doma v kraju Lodi, v bližini Codogna, mi je dejal, da se je velikost njihovega pokopališča podvojila od epidemije. Tako imajo domačini vseskozi pred očmi, če tako rečem, posledice tistega obdobja. V Codognu so 21. februarja lani prepoznali prvega pacienta, 38-letnega Mattio, ki je bil priključen na respirator mesec dni. Po tem dogodku je bilo tudi to mesto mesto duhov. Povsem drugačno kot danes, pravi Marinella, lastnica enega od lokalov v središču Codogna, ki pravi, da pozna Mattio, saj velikokrat spije kavo pri njej. Ko jo vprašam, kaj je glavna tema pogovorov z gosti, ustreli, da nikakor ne covid. Spet klepetajo o vsakdanjih rečeh, kako gre otroku v šoli, kako je v službi, kaj bodo kuhali za večerjo … skratka, običajen delovni dan v Codognu."
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov