Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
166 oddaj
166 oddaj
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
V zadnjih dneh postaja vse bolj jasno, da proizvodne verige cepiv le težko dohajajo naročila in cilje, ki so si jih zastavili proizvajalci in naročniki cepiv. Gre za velik podvig. V preteklosti je namreč gradnja novih proizvodnih obratov za produkcijo cepiv vzela tudi več let. V začetku marca je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom-19 in po njem v organizaciji Mreže znanosti in inovativnosti Zunanjega ministrstva Združenega kraljestva ter British Councila. Osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.
Cepljenje proti covidu-19 zmanjša tveganje za okužbo in hospitalizacijo, kar je dokazala analiza angleškega urada za javno zdravje. Doktorica Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, pojasni, proti čemu vse nas cepivo še ščiti, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost in kako napredujejo klinične študije, ki preučujejo učinke cepiva pri otrocih. Ali bo pandemije enkrat konec?
V zadnjih tednih se je pri nas za številne, od učiteljev do trgovcev, predpisalo obvezno tedensko hitro testiranje na koronavirus, taksistom celo na tri dni. To pa ni več obvezno za vse tiste, ki so covid-19 že preboleli, kar dokazujejo s pozitivnim izvidom tako hitrega kot PCR-testa, ki ni starejši od pol leta, ali pa s potrdilom o prebolelosti, ki ga izda osebni zdravnik. Velja tudi potrdilo o cepljenju. V precej neenakem položaju pa so se znašli tisti, ki so covid že preboleli, pa morda med okužbo niso bili napoteni na test, ali pa so bolezen preboleli asimptomatsko, imajo pa ustvarjena protitelesa. Zakaj podatek o protitelesih pri nas ni uradno priznan, kakšni so pomisleki epidemiološke stroke in zakaj bolj verjamemo precej nezanesljivim hitrim testom?
Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike
O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.
Epidemija se je v zadnjih tednih vendarle začela umirjati in že nekaj tednov zaznavamo upadanje pri novih primerih, sedemdnevno povprečje novih primerov koronavirusne okužbe je padlo pod 1000. Za nekaj pojasnil, v povezavi z epidemijo, smo prosili biologinjo in komunikatorko znanosti, doktorico Zarjo Muršič.
V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay
Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o ponovnih okužbah in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleni bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo?
Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.
Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik Kvarkadabre, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.
"Od zgodbe o uspehu do katastrofe: Kaj se lahko iz tega naučimo?" To je naslov strokovnega članka, ki so ga na podlagi zelo podrobne študije pripravili na Inštitutu za biostatiko in medicinsko informatiko pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. V prvem valu epidemije smo bili ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi, v začetku decembra lani pa smo zasedli prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covida-19. To se že in se še bo močno odražalo na presežni umrljivosti, ugotavljajo avtorji. V pogovoru z dr. Nino Ružić Gorenjec podrobno analiziramo ukrepe v zadnjih mesecih, izpostavljamo preveliko mobilnost v drugem valu. Zakaj omejitev gibanja na občine in regije nima bistvenega vpliva na obvladovanje epidemije, zakaj je ključno sledenje stikom in tudi izdajanje karantenskih odločb. Kaj bo prineslo postopno sproščanje ukrepov in ponovno odpiranje šol in vrtcev Katerih napak nikakor ne smemo ponoviti? Kako lahko od katastrofe ponovno postanemo zgodba o uspehu?
Športniki lahko deset dni po okužbi, če nimajo več simptomov, pridejo v družbo, med ljudi, v trgovino, lekarno. Po pravilih Evrolige in Evropskega pokala morajo pred vrnitivjo na treninge in tekme opraviti zdravniški pregled vključno z EKG ter ultrazvokom. V Jadranski ligi Aba ta pregled ni potreben. Košarkarji lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo, znojijo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Lahko tudi igrajo tekmo v svoji državi. Ne smejo pa prek državne meje. Kako v Sloveniji dobiti potrdilo o preboleli bolezni covid-19 in kaj z njim početi?
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
V preteklih dneh je zaokrožila novica, da je zaradi okužbe s koronavirusom v Sloveniji umrla tudi 28-letna nosečnica, ki so ji zaradi zapletov v ljubljanski porodnišnici najprej opravili carski rez, po nekaj tednih pa je nato na infekcijski kliniki umrla. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so nosečnice pri okužbi z novim koronavirusom bolj rizična skupina in koliko lahko nosečnost poslabša prebolevanje okužbe. Maja Ratej se je po nekaj informacij obrnila na vodjo porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici Mirjam Druškovič. Kot je potrdila sogovornica, večina okuženih nosečnic, ki jih obravnavajo, okužbo preboleva v blagi, gripi podobni obliki oziroma brez simptomov, tudi pri njih je glavni simptom izguba voha in okusa. Pri določenem deležu pa se pojavijo težave z dihanjem, skrbijo jih predvsem tiste, pri katerih bolezen preide v hujšo obliko z respiratornimi težavami, in odstotek teh je – tudi zaradi nosečnosti – višji, kot je sicer pri ženskah iste populacije.
"Edina alternativa, ki jo imamo, je, da radikalno izumimo svet na novo, ker drugače sveta ne bo več," pravi hrvaški filozof Srećko Horvat in stavi na človeško solidarnost ter vzajemno pomoč. Svari pred odvisnostjo od tehnologije in nevarnostjo trumpizma. Ugotavlja, da je koronakriza pripeljala do pospešitve t. i. četrte industrijske revolucije. "Pospešitve nadaljnje digitalizacije življenja, zoomifikacije življenja, učenja na daljavo, poučevanja na daljavo, sestankov na daljavo, spolnih odnosov na daljavo, vsega ... na daljavo." Postali smo odvisni od tehnologije in to se je zdaj zgodilo hitreje, kot pa če ne bi bilo pandemije. A zgodovinski trenutek še ni končan: "Istočasno z virusom in zaprtjem se je zgodilo veliko večje in hitrejše povezovanje ljudi na svetu, kot bi se to kdaj koli zgodilo." Veliko razmišlja tudi o čedalji večji vlogi tehnologije, kako nas je okupirala in na neki način celo zasužnjila. Trenuten čas primerja z dvajsetimi leti prejšnjega stoletja: "Viralnost, ne samo virusa, ampak tudi novic, družabnih medijev, teorij zarote od nasprotnikov cepljenja do združbe ravna Zemlja, se lahko, zelo podobno torej kot v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zaključi v fašizmu." Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
V seriji Cepiva in mi sta dr. Zarja Muršič in Maja Ratej prizadevanja za razvoj cepiva primerjali s "tekmo, kakršne ne pomnimo". Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje. Kakšna bo strategija cepljenja, kaj sporoča trenutni vrstni red cepljenja in zakaj je treba precepiti tolikšen delež prebivalstva?
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
"Cepljenje ščiti v vsakem primeru. Glede učinka ni dileme," je v pogovoru dejala dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo premleli najnovejšo epidemiološko sliko v državi in kaj v zvezi z njo najbolj teži državljane.
Neveljaven email naslov
