Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
203 oddaj
203 oddaj
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Cepite se, cepite se, cepite se! je ob svojem obisku Slovenije prejšnji teden ob vsaki priložnosti ponavljal Hans Kluge, direktor regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, ki se je v naši državi mudil na povabilo zdravstvenega ministra na konferenco o iskanju in uvajanju inovativnih rešitev za odporne zdravstvene sisteme. Poziv je ponovil tudi v pogovoru za Val 202 ter poudaril, da je na globalni ravni cilj doseči 40% precepljenost do septembra, 60% do konca leta, 70% pa do sredine prihodnjega leta. . Z njim se je pogovarjala Maja Ava Žiberna.
Kaj imajo skupnega učinkovito zdravilo za dečka Krisa in nova mRNK cepiva proti covidu? Izvrstnega znanstvenika! Pot za njihov razvoj je s svojimi pionirskimi raziskavami tlakoval Nobelov nagrajenec prof. dr. Richard Roberts. Z njim smo se ob robu letošnjega kongresa Evropske zveze biokemijskih društev, ki so ga pripravili v Ljubljani, pogovarjali za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok. Če prof. Roberts in prof. Sharp, s katerim si je razdelil Nobelovo nagrado, ne bi dognala, da se geni lahko razcepijo na posamezne dele, človeškega genoma še vedno ne bi znali razvozlati. Več v pogovoru z uglednim znanstvenikom prof. Richardom Robertsom. Sodelujeta še prof. dr. Jernej Ule (University College v Londonu in Inštitut Francis Crick) in prof. dr. Janko Kos (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Pripravil Iztok Konc. Foto: FEBS kongres, Ljubljana
V splošni in strokovni javnosti slišimo, da bi morali med epidemijo najbolj poslušati epidemiologe. Zato smo za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok odšli na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na naša vprašanja odgovarja predstojnik Centra za nalezljive bolezni epidemiolog Mario Fafangel. Njegovi odgovori so jasni. Pripravil Iztok Konc. *Npr.: Izrael, Velika Britanija ... Foto: BoBo
Na covidnih intenzivnih oddelkih se delo nikoli ne ustavi; poteka 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. Zdravljenje je zahtevno in dolgotrajno. Vse več podatkov kaže, da so slovenski zdravniki pri tem uspešni. Sogovorniki Intelekte so vodje treh intenzivnih oddelkov: prof. dr. Matjaž Jereb v Ljubljani (UKC Ljubljana), prof. dr. Thomas Staudinger na Dunaju (AKH Wien), zdravnica Alenka Strdin Košir pa v Mariboru (UKC Maribor). Kakšne zgodbe piše življenje v intenzivnih covidnih enotah? Ali je covid bolezen pljuč ali žil? Kako so se pri zdravljenju najtežjih pacientov izkazala zdravila, o katerih se veliko piše na družabnih omrežjih? Foto: UKC Ljubljana
»Sporočilo je jasno in enostavno: Cepimo se,« pravi sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za medicinski podkast in oddajo Ultrazvok je pojasnil, kako učinkovita so cepiva proti delta različici novega koronavirusa. Zakaj meni, da ne smemo računati na čredno imunost? Kakšen pa je njegov komentar raziskave, ki je pokazala, da cepivo Pfeizer in verjetno tudi Moderna, proti covidu ščitita celo doživljenjsko? Koliko časa pa traja zaščita pri AstraZeneci? Odgovori v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Radio Slovenija
Analiziramo potek epidemije v zadnjih šestih mesecih. Od začetka cepljenja do odkritja novih različic. O visoki učinkovitosti cepiv in hkratni zaskrbljenosti zaradi novih različic. Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, se je prvič cepil s cepivom AstraZeneca, drugič pa s cepivom Pfizer. Pravi, da kombinacija različnih cepiv še poveča zaščito proti covidu. Dr. Trampuž je realen, vendar optimistično napoveduje: »Virus bo sicer ostal, pandemija pa bo končana. Za to pa bo potrebna 80 odstotna precepljenost.« Kakšna pa je njegova napoved glede indijske oziroma delta različice virusa? Odgovori v medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Pred poletnimi počitnicami se oziramo čez meje. A če je pogled v tujino še enostaven, pa se lahko vaša pot tja zaustavi že na meji. V teh dneh pa celo na upravni enoti. Za prehod meje namreč potrebujete potrdilo o PCT, ki ga pridobite na portalu zVem, za dostop do katerega je nujna digitalna identiteta. Ki pa je večina (še) Slovencev nima. Sprašujemo se, kako najhitreje do potrdila PCT, kje bodo vzpostavljene dodatne točke za pridobitev digitalne identitete in kakšna je razlika med različnimi digitalnimi identitetami. Kaj prinaša evropsko digitalno covidno potrdilo, ki so ga potrdili poslanci Evropskega parlamenta in ali bo do potrdila možno dostopati tudi v fizični obliki? Sveže podatke o vstopu v nekatere tuje države pa ponudijo dopisniki Janko Petrovec (Italija), Petra Kos Gnamuš (Avstrija) in Boštjan Anžin (Balkan).
Bližajoči se dopusti in počitnice so v zadnjih tednih pogost motiv za cepljenje proti covidu. Cepiva varujejo pred okužbo z novim koronavirusom in olajšajo prehod meja. Nekateri bi radi pohiteli s prvim odmerkom, mnogi že težko čakajo na drugega. Kaj o tem meni stroka? Kdaj po cepljenju smo zaščiteni in za koliko časa? Odgovarja infektologinja prof. dr. Bojana Beović. Foto: UKC Ljubljana
Epidemija koronavirusne bolezni v zadnjih tednih pri nas upada, zdi se, da je pred nami prijetno poletje. A koronavirus se še vedno širi med nami, strokovna skupnost opozarja, da moramo jesen pričakati z zadostnim številom precepljene populacije. Kaj pravzaprav želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike? Gosta: dr. Alenka Kraigher in dr. Janez Žibert.
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Larisa iz Zreč je maturantka Gimnazije Celje - Center. Zaradi epidemije ji je odpadlo že veliko stvari, ki so se jih srednješolci vedno veselili. Lani je odpadel maturantski izlet. Letos je odpadel maturantski ples. Ne bo pa odpadla matura. S pisanjem eseja se je že začela. Napetost pred koncem šolskega leta narašča.
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
V Sloveniji se zadnje tedne širjenje koronavirusa počasi umirja. Številke novih zaznanih primerov ob kombinaciji ukrepov, večanju števila prebolevnikov in cepljenih oseb ter sezonskosti virusa upadajo. Večina nas v stik s podatki o širjenju virusa prihaja s spremljanjem dnevnih poročil o številu novih zaznanih primerov, a to je le eden izmed načinov spremljanja širjenja virusa. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo navzočnost virusa spremljajo v odpadnih vodah na posameznih čistilnih napravah. Naša strokovna sodelavka Zarja Muršič se je o tem pogovarjala z dr. Denisom Kutnjakom.
April je bil na klicnem centru za informacije o koronavirusnu zelo delaven, dnevno so povprečno prejeli 1200 klicev. Dr. Mojca Matičič pojasnjuje, da so vprašanja klicateljev v skladu z aktualnim dogajanjem v strokovnih krogih, in opozarja, da bodo ukrepi v družbi prisotni tako dolgo, dokler ne bo populacijska precepljenost med 70- in 80-odstotna. Sporoča, da je klicni center tukaj za vse pomisleke, razlage in strokovno pomoč. Pokličete jih lahko na brezplačno telefonsko številko 080 14 04.
Če kupimo več tisoč loterijskih srečk, imamo večjo verjetnost, da se med njimi skriva dobitek. Podobno velja za viruse, večkrat ko se replicirajo, večja je verjetnost, da po naključju pridobijo mutacije. Nekatere izmed njih so lahko biološko pomembne in za virus v nekem trenutku tudi koristne. Lahko mu omogočajo hitrejše širjenje, morda pogosteje ponovno okužijo tiste, ki so se s starejšo različico že srečali. Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije? Sogovorniki: Dr. Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo; mag. Katarina Prosenc Trilar, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano; Zoran Simonović, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Tina dela v domu upokojencev Nova Gorica. Tam jo imajo zelo radi. Je nasmejana, iskrena, skoraj nepogrešljiva. Življenje v domovih je zdaj znosnejše kot v prvem valu, a spomini na zaprt dom ter izolirane stanovalce so še vedno prisotni in boleči. Ni še vse povsem tako kot je bilo.
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Neveljaven email naslov
